Od zapostavljenega dela do cenjenega življenjskega sloga
Še pred 30 ali 40 leti je veljalo, da je delo na zemlji in v vrtu nekaj manjvrednega. Družba je kmetovanje in vrtnarjenje pogosto gledala zviška, včasih celo z rahlo diskriminacijo. Kljub temu je generacija naših babic ostala globoko povezana z zemljo vse do zadnjih dni.
Babice kot zadnje čuvajke kmečkih navad
Medtem ko so se starši v času industrializacije vse bolj odmikali od kmečkih korenin, so mnogi še vedno preživljali vikende pri babici in dedku. Tam smo se učili naravnih ritmov, se igrali na vrtu in občutili, kako živi prava podeželska zgodba.
Babice so bile tiste, ki so ohranile stik z zemljo in to kljub družbenim spremembam.
📗👉 KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo v obliki e-knjige. 🎁
Kako je industrializacija prekinila staro tradicijo
Po letu 1990 je tradicionalna pol samooskrba na slovenskem podeželju začela hitro zamirati. Starejši so postopoma opustili gojenje fižola, žit, krompirja, zelja in drugih vrtnin. Namesto polj so prevladali travniki, okrasni vrt pa je počasi prevzel uporabni del vrta. V ospredje so stopili veliki govedorejci, kulturna krajina se je močno spremenila.
Prehod iz polj v travnike je zaznamoval konec tradicionalnega vrtnarjenja na podeželju.
Poceni uvožena hrana, ki je spremenila navade
Trgovine so preplavile police z zelo ugodno zelenjavo in sadjem iz velikih proizvodnih sistemov. V samo eni generaciji smo zaradi tega udobja skoraj popolnoma pozabili na veščine samooskrbe, ki so se stoletja prenašale iz roda v rod. Na podeželju in v mestih so domači vrtovi počasi izginjali. V mestih je postal okrasni vrt glavna prioriteta, gojenje lastne hrane pa je šlo v ozadje.
Poplava poceni uvožene zelenjave je mnoge odvrnila od lastnega vrta.
Vrnitev k zeleni zavesti in zdravemu življenju
Danes se stvari obračajo na bolje. V družbi vse močneje odmeva poziv k zdravemu življenjskemu slogu, v katerem ima vrtnarjenje pomembno vlogo. Ljudje želimo na svojih gredicah posebnosti, eksperimentiramo in vse pogosteje vnašamo vrtnine tudi v urbana okolja. To nas lepo uvršča v sodobne evropske trende.
Slovenija kot evropski prvak klasičnega vrtičkarstva
Glede pravega klasičnega vrtičkarstva smo Slovenci resnično vodilni na stari celini. Naši sosedje in drugi Evropejci se lahko veliko naučijo od nas. To kaže, da se naši vrtovi uspešno vračajo k svojim globokim koreninam, k spoštljivemu in ljubečemu odnosu do zemlje.
📗👉 KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo v obliki e-knjige. 🎁
Davor Špehar, agronom z diplomo, med prijatelji vrtnar. V delovnem času sem vodja spletnega portala Zeleni svet. Širši slovenski prostor me že vrsto let spremlja na radiu, televiziji, spletu, lokalnih in vodilnih slovenskih vrtnarskih revijah.
© Zeleni Svet
