Matic Sever, strokovnjak za okrasne trajnice iz vrtnarije Trajnice Carniola, nam predstavlja nekaj izredno zanimivih trajnic, ki bodo zadovoljile različne okuse.
Čaka vas zelo uporabno vrtnarsko darilo.
Kakšno senco imamo?
Pomembno je, da najprej sploh prepoznamo za kakšen tip sence gre na našem vrtu. V grobem ločimo temno senco, svetlo senco in polsenco.
1. Senčno brežino ob stopnicah preraščajo bršljani, telohi, čemaž in talini.
Temna senca vlada pod gostimi krošnjami dreves, kjer tudi od strani pride le malo svetlobe.
Svetla senca je npr. na severni strani zgradbe, kjer pa od zgoraj ni ovir (npr. krošnje ali strehe) in kar nekaj svetlobe posredno vseeno prodre do tal.
Polsenca je lega, ki je krajši del dneva obsijana s soncem ali pa čez cel dan nekaj svetlobe prodira do tal skozi redko krošnjo drevesa.
Čaka vas zelo uporabno vrtnarsko darilo.
Trajnice za temno senco
Korenikasta krvomočnica popestri z rožnatimi cvetovi, hosta pa z rumeno-pisanimi listi še poživi celotno sliko.
Hoste bodo sicer najlepše uspevale v svetli senci ali polsenci, vseeno pa so dovolj trpežne, da bodo lepo popestrile tudi najtemnejše predele. Lahko uporabimo katero od belopisanih sort (‘Minteman’, H. undulata ‘Mediovariegata’, ‘Francee’), saj bodo te najbolj poživile mračno vzdušje.
Temne lege najbolj prijajo sivozelenim in modrim hostam, saj je poprh oz. prevleka na listih v hladni senci najbolj obstojna. Od takih host lako posadimo npr: ‘Halcyon’, ‘Blue Cadet’, H. sieboldiana var. elegans in ‘Big Daddy’.
Praproti so tako listopadne kot zimzelene. Filigransko deljeni in sestavljeni listi popestrijo senčne zasaditve, nekateri pa so tudi zanimivo obarvani, kar je še dodaten bonus. Taka je npr. glistovnica Dryopteris erythrosora, ki celo leto poganja mlade liste, ti pa so oranžno obarvani.
Bele vrtne kresnice, hoste, plahtice in praproti ustvarjajo čudovito gozdno vzdušje.
Še ena zimzelena praprot, ki zelo dobro prenese tudi suha tla je korejska podlesnica; Polystichum tsussimense z bleščečimi temno zelenimi listi.
Še bolj čipkastega izgleda so sorte njene sorodne vrste; luskastodlakave podlesnice; P. setiferum.
Bergenije so že stara vrtna rastlina, ki sicer mnogo lepše uspeva na soncu, a se tudi v temi ne vda in vsaj za silo ozeleni površine. Kljub hudim sušam, ki smo jim priča zadnja leta, bergenija ostaja dobra izbira, saj ji usnjati listi dobro služijo tudi v najhujših razmerah.
Astilbe ali vrtne kresnice
V svetli senci in polsenci si že lahko privoščimo nekaj več izbire, na voljo pa so nam tudi lepo cvetoče trajnice.
Lepi srčki; Dicentra spectabilis so odlična pomladanska popestritev, saj se na usločenih steblih razpre množica rožnatih, rdečih ali belih cvetov. Poznamo tudi dve posebnosti te vrste. Sorta ‘Gold Heart’ kar zažari v intenzivno rumenozelenih listih in steblih, ‘Valentine’ pa je prva sorta z resnično rdečimi cvetovi in rdečimi stebli.
Če nam je običajna spominčica preveč plevelne narave, potem raje posadimo kavkaško potočnico; Brunnera macrophylla, ki ima skorja identične sinje modre cvetove, a se gručasto razrašča, krasijo pa jo še lepi srčasti zeleni ali pisani listi.
za obrobe lahko uporabimo plazeči skrečnik, Ajuga reptans, ki v ugodnih pogojih prekrije tla.
Predvsem za obrobe lahko uporabimo plazeči skrečnik, Ajuga reptans, ki v ugodnih pogojih, to so humozna tla in zmerna vlaga, hitro z množico listnih rozet prekrije tla. Poznamo več sort, ki se od osnovne zelenolistne in modro cvetoče razlikujejo po belih ali rožnatih cvetovih ali po črnih, rjavih ter različno pisanih listih.
Ena od klasičnih trajnic za senco je vsekakor tudi navadni zimzelen; Vinca minor. Najbolj gosta je na legah, kjer jo vsaj malo obsije sonce. Hitro se razraste z dolgimi poganjki, ki se sproti zakoreninijo. Že ime pove, da je čez zimo obdrži liste. Spomladi nas še dodatno razveseli z obilico modrovijoličnih cvetov, če bomo posadili npr. sorti ‘Alba’ ali’ Gertude Jekyll’, bodo na temno zeleni podlagi zasijale bele »zvezdice«, sorta ‘Atropurpurea’ pa se ponaša s toplim skoraj vinskordečim odtenkom.
Rumena sorta togega šaša ustvarja lep kontrast z modrolistno hosto.
Na voljo so nam še lipice; Epimedium sp., mandljevolistni mlečki; Euphorbia amygdaloides; salomonovi pečati; Polignatum sp., nekateri šaši; Carex morrowii, C. pendula, C. sylvatica, spomladanska torilnica; Omphalodes verna, pljučniki; Pulmonaria sp., nikar pa ne pozabimo tudi na številne čebulnice, ki jim ustrezajo lege pod listopadnim drevjem, kjer se spomladi še uspejo naužiti toplega sonca.
Čaka vas zelo uporabno vrtnarsko darilo.
©Matic Sever, univ. dipl. inž. Agronomije
