10 okusnih in užitnih plevelov z domačega vrta, ki jih pogosto spregledamo

Piše: Iva Hari. Vir fotografij: Katja Rebolj, Iva Hari, Sonja Avbar in Pixabay.

V spodnjem članku ti bom predstavila 10 mojih najljubših plevelov, ki po okusu in hranilnih lastnostih nadomeščajo ali celo presegajo gojene pridelke, na vrtu pa jih najdemo skozi celo leto.

Navadna zvezdica ali kurja črevca (Stellaria media)

Ena od prvih divjih solat je navadna zvezdica, ki pokuka na plano že v zimskih mesecih. Ime kurja črevca je dobila, ker se kokoši in ptiči radi hranijo z njenimi zelenimi deli kot s semeni. Užitna je cela surova rastlina, nabiramo jo lahko skozi celo leto, najboljša pa je zgodaj spomladi.

 

Cvetovi so majhni, bele barve ima okroglo, z dlakicami poraščeno steblo. Z njo pripravimo solate, zeliščne skute ali zvezdicino špinačo.

Navadna regačica (Aegopodium podagraria)

Je rastlina, ki je nadloga marsikateremu vrtnarju, saj se učinkovito razrašča kot preproga in je nadležna za odstranjevanje. Če pa znamo ceniti njene lastnosti jo namesto za na kompost lahko uporabimo kot malce pikantno svežo začimbo namesto peteršilja ali iz nje pripravimo okusen pesto.

Je ena od rastlin iz katere so v mlajši kameni dobi kuhali “juho iz devetih zelišč” v počastitev spomladanske boginje.

Ostala zelišča v tej juhi so bila velika kopriva, čemaž, navadni regrat, navadna marjetica, bršljanasta grenkuljica, navadna kislica, ozkolistni trpotec in travniška penuša. Regačica vsebuje veliko beljakovin ter A in C vitamina. Lahko jo tudi sušimo in pijemo kot čaj, nabiramo pa mlade listke marca in aprila pred cvetenjem.

Dlakava penuša (Cardamine hirsuta) in travniška penuša (C. pratensis)

Meni osebno ena od najljubših divjih zgodnjih zelenjav zaradi rahlo pikantnega okusa, ki spominja na gorčico ali vodno krešo. Na vrtu sem jo našla posamično, preden je na gredi zraslo karkoli drugega. Nabiramo listke, mlade poganjke in cvetne popke, najboljši so surovi v solatah ali zeliščnih skutah.

Najboljšo aromo imajo listki marca in aprila, ko še ne cvetijo, pozneje rastlina postane trpka in grenka. Cvetovi so lepa dekoracija solat in juh. Uporabljamo čim bolj sveže nabrane rastline, ki so bogat vir vitaminov in gorčičnih glikozidov, ki pa so zelo občutljivi in hitro razpadejo.

Navadni plešec (Capsella bursa-pastoris)

 

Tudi bela socvetja z zelenimi srčastimi plodovi so užitna, z rahlo pekočim okusom. Z veliko truda lahko iz drobnih semen pripravimo gorčico.

Čaj iz plešca je še danes v uporabi za premočne menstruacije in pri krvavečih ranah. Lahko pripravite tudi tinkturo iz na drobno narezanih svežih rastlin v žganju.

Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea)

Grenkuljico boste nedvomno prepoznali po majhnih vijoličastih cvetovih in grenkem okusu. Mladi listi na vršičkih poganjkov so odlični dodatek solatam, juham ali zeliščnemu maslu.

Nabiramo jo ob začetku cvetenja, z cvetki pa lepo okrasimo naše jedi. Zaradi intenzivne arome jih uporabimo v manjših količinah. Starejši listki lahko dražijo žrelo in so pregrenki.
Grenkuljico so v preteklosti uporabljali namesto hmelja za pivo. Lahko jo sušimo za čaj, ki ima precej manj intenziven okus in je primeren za grgranje pri vnetjih ust in žrela.

 

Osat (Cirsium spp.)

Vse vrste osatov so užitne, na vrtu je najbolj nadležen njivski osat (Cirsium arvense), ki ga prepoznamo po bodičastih listih, krepki korenini in ko se ga lotimo odstranjevati, moramo nujno nositi rokavice.

Namesto, da ga zavržemo pa ga lahko pojemo. Nabiramo mlade liste od aprila do julija, ki jih obrežemo, da odstranimo bodice. Stebla olupimo, saj je njihova povrhnjica grenka, tako pripravljene liste pa lahko uživamo presne.

Sama sem iz osatov pripravila juho z listi koriandra, ki je odlična. V primeru, da vas malo grenak okus ne moti, lahko skuhate kar cele mlade liste in jih pred postrežbo zmiksate v multipraktiku, da dobite kremno juho.

Posebna delikatesa je cvetišče cvetnega koška, ki ga pripravljamo kot artičoke in je tudi podobnega okusa.

Bela metlika (Chenopodium album agg.)

To enoletnico spoznamo po brazdastem in nekoliko rdečkastem steblu. Mladi listi imajo belkast poprh in izgledajo kot pomokani. Zamenjamo jo lahko z navadno ali kopjastolistno lobodo, ki pa sta prav tako užitni. Iz bele metlike sem pripravila špinačo in okus je zelo primerljiv. Če pri vas raste v izobilju po vrtu, imate srečo, saj si lahko prihranite sejanje špinače.

Drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora)

Ta rastlinica je meni ena najljubših, predvsem zaradi čudovitih malih cvetov, ki, če jih pogledamo od blizu res delujejo kot nekaj posebnega. Prihaja iz Peruja, pri nas pa se je razširila po letu 1800 med Napoleonovimi osvajalnimi pohodi.

Drobnocvetni rogovilček vsebuje več železa kot druge vrste zelenjave, celo 3x več, kot ga najdemo v špinači. Vsebuje tudi veliko kalcija ter A in C vitamina.

Od aprila do oktobra nabiramo mlade liste in cvetne koške, ki jih uporabimo po navdihu. V Južni Ameriki od koder prihaja je še danes priljubljena zelenjava in ga uporabljajo tudi za pomoč pri želodčnih in jetrnih težavah.

Navadni tolščak ali portulak (Portulaca oleracea)

Gladki jajčasto ovalni bleščeči listi in rdeča stebla z majhnimi rumenimi cvetovi, ki so priraščeni na stebla so značilnosti, ki tolščak nezamenljivo razlikujejo od drugih rastlin na vrtu. Na njem se pojavi v poletnih mesecih in učinkovito nadomešča zgodnje spomladanske rastline, ki so v tem času že pregrenke.

Listi, cvetovi in vršički so odlični za pripravo solate in špinači podobne zelenjave ali kot dodatek juham. Najbolje si jih je privoščiti kar surove, direkt iz vrta. Cvetne popke se lahko vlaga v kis namesto kaper, semena pa primeša moki kot v starih časih.

Ščiri (Amaranthus spp.)

Tudi teh najdemo v Sloveniji 10 vrst – goli, srhki in zelenkasti ščir so nekateri izmed njih, ki jih najdemo pri nas in so vsi enako uporabni. Vsi ščiri so užitni. Spadajo v družino ščirovk (Amaranthus) in če veste, kako cveti amarant, morda tudi ščir prepoznate po njegovi podobnosti.

Mlade liste nabiramo od marca do junija in so izvrsten nadomestek špinače. So zelo blagega okusa, po cvetenju pa podobno kot ostale rastline postanejo grenki.

Zaključna misel

Na kratko sem predstavila meni 10 najljubših vrtnih plevelov, ki bi jih moral poznati vsak vrtnar, predvsem zato, da si olajša vrtnarsko sezono in lahko na vrtu najde vedno nekaj užitnega. Škoda je, da ne prepoznamo njihove vrednosti in jih velikokrat zavržemo.

Vaša Iva Hari