Peteršilj je zelo uporaben, saj lahko zaužijemo liste, steblo in korenino. Bogat je z vitamini C, A, nekaterimi iz B skupine, vsebuje tudi K in Fe. Ujema se z vsemi slanimi jedmi. Liste in steblo dodamo na koncu kuhanja, korenino pa pokuhamo predvsem v enolončnicah.
Peteršilj in čas setve
Peteršilj in korenček sejemo, ko ima zemlja nad 5 °C, bolje pa bi bilo še več. Temperaturo in stanje tal lahko spremljate na ARSO. Na prosto ga v celinskem delu sejemo od sredine aprila naprej, ob zgodnjih setvah v hladno zemljo se lahko zgodi, da bo treba sejati ponovno, podaljša se tudi čas kalitve. Setev na prosto lahko opravimo do konca julija.
Peteršilja v neogrevane rastlinjake sejemo že od februarja in marca naprej, tako boste vzgojili zgodnji pridelek.
Če se odločite za vzgojo sadik peteršilja, ki jih boste presadili na prosto je treba setev opraviti v mesecu februarju. Za setev uporabite substrate, ki so namenjeni setvi in pikiranju. Do vznika naj bo na toplem, kasneje temperaturo znižate in ga postavite v hladen vetrolov ali neogrevan rastlinjak.
Peteršilj, ki ga v posode posejete v avgustu bo namenjen uporabi v zimskem času.
Petršilj razdalja setve in sajenja
Pred setvijo je treba zemljo dobro pripraviti, saj peteršilju ustrezajo rahla tla, za korenasti peteršilj pa mora biti še dovolj globoka. Običajno ga sejete povprek na gredico.
Za mešane posevke je treba opraviti setev v vrste. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm, v vrsti pa 5 cm skupaj. Če sejemo pregosto je treba opraviti redčenje, da setev ne bo pregosta ga lahko sejemo skupaj z redkvico. Ker redkvica hitro vzkali, nam bo vsekakor v pomoč pri okopavanju in pletju.
Gnojenje in zalivanje peteršilja
Gredice kjer uspeva peteršilj ne gnojimo s hlevskim gnojem, uporabimo lahko manjšo količino komposta ali kupljena organska gnojila, koristno je tudi gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo kalij.
Namakanje oz. zalivanje je običajno potrebno v sušnem poletju. Vsekakor ne smemo pozabiti na zalivanje peteršilja v posodah, saj se substrat ne sme izsušiti.
Dobri in slabi sosedje peteršilju
Spomladi ga največkrat sejemo ob čebulo, česen in redkvico. Dober sosed sta tudi špargelj, rdeča pesa in črna redkev. Na gredico peteršilja načrtujmo tudi sajenje pora. Peteršilj lahko v maju posejemo tudi v bližino kumaric ali paradižnika.
Ne sejemo ga v bližino radiča in solate, saj ti vrtnini uvrščamo med slaba soseda.
Bolezni peteršilja
Na peteršilju se lahko pojavi pepelasta plesen, če ga v poletnem času zalivate po listih, ga ta bolezen ne bo napadla. Ob močnejšem napadu liste porežemo in tako preprečimo širjenje okužbe. Na peteršilju lahko opazimo tudi peteršiljevo plesen, sivo plesen in pegavost peteršilja.
Neugodne talne razmere se odražajo predvsem na rdečenju, rumenenju in odmiranju rastlin.
Škodljivci peteršilja
Tam kjer pretiravamo z organskim gnojenjem (hlevski gnoj) se običajno pojavljajo listne in koreninske uši.
Uši preganjate tudi z uporabo vratičeve, rabarbarine in koprivne brozge, odganjalno delujeta tudi žametnica in ognjič, ki sta posajena v bližini peteršilja.
Za varstvo pred boleznimi uporabljajte ekološke pripravke, ki jih lahko kupite v kmetijskih trgovinah.
Peteršilj, spravilo in shranjevanje
Zelo praktična rešitev je zamrzovanje peteršilja, ki je običajno najbolj pogost način shranjevanja, vendar aroma nikoli ne bo primerljiva s svežimi listi. Svežega hranimo v vlažni in hladni kleti, če ga zakopljemo v pesek. Lahko ga sušimo v sušilnici ali pečici. Narezane liste shranimo tudi v oljčnem olju.
Peteršilj lahko pustimo prezimiti tudi na prostem, zaščitimo ga s slamo (do 0,5 m), tako zemlja ne zmrzne. Pozimi ga kopljemo kolikor ga potrebujemo, če le tla niso zmrznjena in smo dodali dovolj slame. Naslednje leto spomladi lahko liste trgamo že zelo zgodaj, vendar to ne traja dolgo, saj kmalu požene cvetno steblo in zacveti.
V jesenskem času peteršilj z vrta presadimo v lončke, tako bo svež vedno na dosegu roke tudi pozimi. Če ste ga v avgustu sejali v posode, svežega pozimi trgate iz loncev in posod, ki so v zavarovanem prostoru.
© Zeleni svet
