Kaj vse sejemo in sadimo avgusta?
Za boljšo rast in razvoj rastlin, če se le da upoštevajmo lunin setveni koledar. Sejemo in sadimo na tiste dni, ko so so razmere ugodne za določeno zelenjadnico, glede na to, kateri del uporabljamo za hrano. Denimo korenček sejemo na dneve ugodne za korenino, rukolo na dneve ugodne za list, grah na dneve ugodne za plod.
Vendar ni vse tako enostavno. Bel nadzemni gomolj sladkega komarčka sestavljajo močno odebeljeni listni peclji, torej ga sejemo in presajamo na dneve ugodne za list in ne za korenino, kot bi pomislil marsikdo.
Pri nadzemni kolerabici velja enako – presajamo jo na dneve ugodne za list, saj je gomoljček pravzaprav odebeljeno steblo.
SETEV
Korenina: korenje, rdeča pesa, črna redkev, redkvica.
List: nadzemna kolerabica, radič za rezanje, rukola, špinača, blitva, motovilec, kitajska listna zelenjava, solata.
Plod: grah, nizki fižol za stročje.
PRESAJANJE
Korenina: pozna koleraba.
List: pozno zelje, kitajski kapus, endivija, radič, zimski por, sladki komarček.
Sejemo večkrat zaporedoma
Kar nekaj zelenjadnic se ponaša s hitro rastjo, zato lahko to lastnost izkoristimo tako, da jih sejemo večkrat v sezoni. Torej nič ne bo prepozno, če avgusta še enkrat posejemo blitvo, nadzemno kolerabico, rukolo, radič za rezanje, berivko in glavnato solato.
Celo v tem času posejan nizek fižol za stročje nam bo prinesel jesenski pridelek. Pazimo, da izberemo dovolj velike in predvsem globoke posode (tabela v nadaljevanju spodaj). Še zadnjič lahko posejemo tudi rdečo peso.
Ljubiteljice kratkega dne
Nekatere zelenjadnice bodo dobro uspevale ob nižjih temperaturah in kratkem dnevu. Poletna vročina in močno sonce jim ne ugajata. Ker pa so proti koncu poletja razmere podobne kot spomladi, jih lahko ponovno posejemo v drugi polovici avgusta. V mislih imam redkvico, špinačo in grah.
Grah za jesensko bero
Avgusta posejanemu grahu bodo v času, ko bo cvetel in oblikoval stroke septembrske in oktobrske vremenske razmere bolj naklonjene, kot poletna vročina. Pridelek bomo pobirali oktobra.
Grah potrebuje vsaj 20 cm globoke lončke. Najbolje bo, da izberemo korita ali široke posode. Substrat naj bo dobro odceden in bogat s humusom. Namenimo mu sončno ali delno senčno lego.
Ne bo vam žal, če izberete tudi sorte, pri katerih pobiramo stroke graha. Pravimo mu sladkorni grah, sorti pa sta Angleški ljubimec in Ambrozija.
Špinača in redkvica ne samo spomladi
Tudi špinača in redkvica sta zelenjadnici, ki ne marata vročine. Avgusta posejano špinačo bomo pobirali v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, redkvico pa oktobra in novembra.
Poleti redkvico sejemo v vznožje višjih rastlin, ki ji dajejo senco. Dobro se bo ujela z grahom, fižolom, paradižnikom, papriko. Posejemo jo lahko tudi v bližino špinače, blitve, bučk, korenja, peteršilja, kreše, solate in motovilca. Kumare pa bodo slabo prenašale njeno bližino. Špinačo sejemo samostojno. Posode postavimo v delno senco.
Črna redkev v loncih? Zakaj pa ne!
V lončku s 30 cm premera lahko pridelamo 7 do 8 gomoljev črne redkve. Nekaj pa je le!
Črna redkev potrebuje lonček globine 25 cm. Substrat naj bo bogat s humusom, rahel ter dobro odceden. Lega je lahko tudi delno senčna. Ko rastline naredijo tri liste, jih razredčimo. Med njimi naj ostane 15 cm prostora – to bo dovolj, da se bodo lahko oblikovali lepi debeli gomolji. Črna redkev dobro prenaša presajanje, zato pri redčenju odstranjene rastline posadimo v nove lončke.
Pridelek pobiramo oktobra in novembra. Dokler zimske temperature niso prenizke, jo pustimo v loncu in pobiramo po potrebi.
Por
Med tem, ko v tem času že pobiramo poletne sorte pora, sadimo sadike zimskih sort. Te sorte so debelejše in bolj čokate, kot denimo sorta Blaugruner Winter. Lonec napolnimo s prstjo samo do tri četrtine. Posadimo sadike.
Čez tri tedne dosujemo nekaj prsti. To storimo še tri krat. Na ta način dosežemo, da je spodnji beli del pora znatnejši.
S sadikami do radiča in endivije
Če ste julija pozabili posejati endivijo in radič, kupite sedaj sadike. Za uspešno gojenje endivije potrebujemo vsaj 15 cm globoke posode, radič pa potrebuje več globine – 20 cm. Pri izbiri posode računajte na to, da mora ostati med sadikami vsaj 20 cm prostor, da se bodo lahko oblikovale velike glave.
Pri endiviji lahko med rastjo obtrgavamo zunanje liste, radiču pa lahko enkrat, preden ga pustimo oblikovati glave, liste porežemo.
Nekatere sorte radiča oblikujejo glavice pred zimo in jih zaščitene z vrtnarsko kopreno pobiramo še dolgo, nekatere pa oblikujejo jeseni le rozeto in prezimijo v tej fazi. Spomladi, ko se otopli, oblikujejo glavo. Endivija in radič bosta uspevala tudi na delno senčni legi.
Radič za manjše balkone
Za manjše balkone je zelo uporaben radič za rezanje. Najbolje bo, če seme sejemo v zabojčke, kar počez. Poskušajmo sejati čim bolj na redko. Rastline hitro rastejo in se dobro obraščajo, zato jih lahko režemo večkrat.
V bližino posod z radičem postavimo lončke z baziliko ali šetrajem, ki ga bosta pomagala varovati pred ušmi in pepelasto plesnijo.
Kitajski kapus
Kitajski kapus ima zelo plitke korenine, zato bodo lončki in korita z globino 15 – 20 cm čisto pravi. Substrat naj bo dobro odceden, raje manj pognojen kot preveč.
Ker oblikuje podolgovate glave, ki v širino zrastejo tudi do 20 cm in več, jih sadimo tako, da je med njimi vsaj 20 cm prostora. Tako npr. v 40 cm širok lonček posadimo 3 sadike. Uspeval bo tudi v delni senci.
Pridelek bomo lahko pobrali po dveh mesecih. Pred prvo slano ga poberemo, saj ne prenaša nizkih temperatur. Mesnati sočni listi so polni vode in nizke temperature pustijo na njih nepopravljive posledice.
Prve setve motovilca
Motovilec, s katerim bomo polnili svoje solatne sklede že jeseni, posejemo v drugi polovici avgusta. Ker je to rastlina hladnega dne pri visokih avgustovskih temperaturah slabše kali. Zato postavimo posode z motovilcem v senco, ali sejemo v vznožje višjih rastlin – pod kumare, visok fižil, papriko, paradižnik.
Velikost posod
V spodnji razpredelnici so prikazane mere posod in približno število sadik (pri fižolu in grahu semen).
Jerneja Jošar svetuje – Hitra pomoč iz kuhinje
Včasih se kaj zalomi in rastline zbolijo. V takem primeru uporabimo naravne pripravke.
Proti pegavostim (črna listna pegavost paradižnika, črna listna pegavost endivije, črna listna pegavost kapusnic, korenjev listni ožig, listna pegavost, pesna listna pegavost, listna pegavost zelene, listna pegavost paradižnika, listna pegavost peteršilja) in pepelastim plesnim (radičeva, pesna, grahova, paradižnikova pepelovka, pepelovka paprike in bučnic) se uspešno borimo z sestavino, ki jo ima doma vsako gospodinjstvo – z jabolčnim kisom.
2 žlici jabolčnega kisa vmešamo v 2 litra vode. Škropimo po rastlinah. Uporabimo domači kis iz neškropljenih jabolk, oziroma kupimo ekološko certificiranega.
Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije
Jerneja Jošar je svoj hobi spremenila v poklic. V svojem podjetju Cvetlična pomaga ekološkim vrtičkarjem tako s svojim znanjem, kot z ekološkim prodajnim programom.
Je avtorica treh vrtnarskih priročnikov Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Vrtnarimo z Jernejo in Moj vrt je lahko balkon. Piše članke, prireja delavnice in predava.
Lepo pozdravljeni,
zanima me, kako odpraviti vrtno žival, ki sesa korenine na papriki, le ta potem
ovene in je z njo konec.
hvala in lp
Pozdravljeni, najverjetneje imate bramorja, je pa dobro da raziščete, več o zatiranju bramorja na naraven način preberite TUKAJ https://zelenisvet.com/kako-smo-ustavili-bramorja/.