Kdaj sadimo paradižnik in ostale plodovke v rastlinjake in posode?
Paradižnik lahko nekoliko prej presajamo v rastlinjake in posode, ki jih hranimo na balkonu. V primeru, da je balkon zastekljen lahko sadimo že od druge polovice aprila naprej. To velja za osrednjo Slovenijo.
Pazimo, da so tudi nočne temperature v zavarovanem prostoru okrog 10 °C. Posodo lahko v primeru hladnejših noči premaknemo v notranje prostore.
Pri sajenju paradižnika v vrt in visoke grede ne prehitevamo. Če je v maju dolgoročna vremenska napoved neugodna za sajenje plodovk je s sajenjem treba počakati. Takrat je najbolje saditi po ledenih možeh. To obdobje se ujema s sredino maja.
Na obalnih in ostalih področjih Slovenije pričnemo s sajenjem, ko so dnevne temperature nad 18 °C in nočne nad 10 °C. Za določanje optimalnega termina sajenja nam je v pomoč tudi dolgoročna vremenska napoved.
Kakšne težave lahko pričakujemo zaradi mraza v vrtu?
Paradižnik, paprika in jajčevec imajo poškodovane plodnice ali pa celo povsem uničen cvet že pri temperaturi pod 10 °C. Treba je vedeti, da je v takih okoliščinah škoda na paradižniku in ostalih plodovkah že narejena. Prvih plodov ne bo ali pa bodo poškodovani.
Kako ukrepamo po ohladitvah?
Dobro je, če ste takoj po temperaturnem šoku vse rastline poškropili z visokokoncentriranimi aminokislinami. Temperatura ob škropljenju mora biti višja od 5 °C. Pred ohladitvami je priporočljivo rastline zaliti tudi z algami.
Med domačimi pripravki so zelo uporabni cvetovi regrata, ognjiča ali baldrijana, ki pomagajo rastlinam pri pozebi. Z njimi oskrbimo poškodovane rastline vsaj dvakrat v presledku treh dni.
Vsi, ki ne pokrivate sadik ob padcu temperatur imate zaradi prehitrega sajenja več težav s plodovkami.
Katere rastline so najbolj žejne?
Med plodovkami so najbolj žejne kumare in paprika. Paradižnik se lahko med posameznimi zalivanji celo nekoliko presuši. Vsekakor je dobro, da v rastlinaku ne zalivamo preveč, ker se lahko pojavijo koreninske bolezni. Tako v tla pridejo težave, ki se jih težko znebimo.
Previdno zalivamo paradižnik tudi pod nadstreški hiš. Še posebno, če na istem mestu uspeva že več let. V začetnem obdobju ne zalivamo preveč. Paradižnik potrebuje največ vode v obdobju razraščanja plodov in s pričetkom bujnejše vegetacije.
Za zmanjšanje potreb po vodi smo v zemljo dodali kokosova vlakna, ki poskrbijo, da je zemlja bolj rahla in vlažna. Tako rastline poleti ne trpijo pomanjkanja vode. Pri zalivanju pazimo na to, da se mlade rastline redno oskrbuje z vodo, saj se zemlja na površju hitreje izsuši kot v globini.
Prve tri tedne po presajanju sadike zmerno zalivamo, da ohranjamo vlažnost tal v področju korenin, ki so v začetnem obdobju blizu površine tal. Če vreme ni preveč deževno, si lahko pomagamo tudi z zastiranjem tal, ki zmanjša potrebo po vodi.
Zakaj domače sadike niso tako kvalitetne kot kupljene?
Kupljene sadike paradižnika, paprike, kumar in ostalih plodovk so bolj kvalitetne. Njihova pridelava poteka v rastlinjakih, kjer imajo optimalne temperaturne in svetlobne zahteve. Tudi seme je bolj kakovostno. Za domače sadike običajno ne sejemo hibridnega semena.
Zaradi neprimerne temperature in osvetlitve so sadike praviloma velike. Včasih se zgodi, da so prisotni že prvi cvetovi, kar je znak, da sadika ni kvalitetna.
Tabela 1: Kvalitetna sadika paradižnika, paprike, jajčevca, kumar in lubenic
Vrtnina | Št. listov ob presajanju | Višina sadike (cm) | Premer rozete oz. sadike |
Paradižnik | 6 do 8 | 12 do 14 | 5 do 6 |
Kumare | 2 do 3 | 10 do 12 | 3 do 4 |
Paprika | 6 do 8 | 16 do 18 | 5 do 6 |
Jajčevec | 6 do 8 | 16 do 18 | 5 do 6 |
Nikoli ne sadimo sadik s cvetovi in sadik, ki so preveč velike ali premajhne. Kvalitetna sadika paradižnika ni višja od 15 cm in ima razvitih 6 do 8 listov.
Treba je vedeti, da presajanje bolje prenašajo sadike, ki so manjše in rastejo v lončkih. V lončkih je večji tudi koreninski sistem, ki omogoča boljše ukoreninjanje kupljene ali domače sadike.
© Zeleni svet