Osnovni izbor trajnic primernih za grede, ki se večji del dneva kopajo v soncu, je pripravil strokovnjak za okrasne trajnice Matic Sever iz vrtnarije Trajnice Carniola.
Čaka vas zelo uporabno vrtnarsko darilo.
Ameriški slamnik je močno pridobi na prepoznavnosti odkar se je uveljavil tudi kot zdravilna rastlina. Osnovna različica, torej škrlatni ameriški slamnik; Echnacea purpurea nas čez celo poletje navdušuje z velikimi rožnatimi socvetji, ki se dobro obnesejo tudi v vazi.
Za rožnato različico je prišla še bela, potem temno rožnata, s križanjem z drugimi vrstami slamnika pa smo v zadnjih desetih letih dobili na stotine sort v vseh barvah, manjkajo le črna, modra in vijolična.
Vrtne marjete; Leucanthemum x superbum so večja, požlahtnjena oblika naših travniških ivanjščic. Mnogi jih uporabljajo za rezano cvetje, nepogrešljive pa so še posebej po podeželskih vrtovih. Cvetijo poleti v beli ali kremno rumeni barvi, poznamo pa tudi številne vrstnate sorte.
Kdaj pa kdaj se zgodi, da jih napadejo listne uši, a to ponavadi ne povzroči večjih težav, lahko tudi počakamo brez ukrepanja, saj bodo hitro odšle. Z odstranjevanjem odcveteli socvetij pri mnogih spodbudimo tvorbo novih.
Volčji bob ali lupina; Lupinus hy. je klasičen predstavnik trajnic kmečkih vrtov. Pokončna socvetja, ki konec maja in junija dosegajo višino dobrega metra, so vijoličnomodre, vijolične, bele, rumene, rožnate, rdeče ali oranžne barve. S križanjem so nastali tudi dvobarvni cvetovi.
Mnogokrat se obnaša kot kratkoživeča trajnica, zato je pomembno, da socvetja porežemo takoj po cvetenju in tako rastlini prihranimo več energije. Poskrbimo tudi za odcedna tla.
Jesenske astre ali jesenske nebine nas znova in znova očarajo z neverjetno obilico koškastih socvetij na prehodu iz poletja v jesen. Danes na tržišču ponujajo tudi številne botanične vrste, a tu ostanimo pri najpogosteje sajenih virginijskih (Aster novi-belgii) in novoanglijskih astrah (Aster novae-angliae). Oboje so trpežne na sušo in sončno pripeko, pa tudi glede tal niso zahtevne.
Visoke sorte lahko konec maja in v začetku poletja pinciramo, da se zgostijo in ostanejo malo nižje. Hitro se razraščajo, zato jih redno razsajamo na cca. tri leta.
Zvončnice so nam zelo domače, saj s prijetnimi vijličnimi odtenki in zvončastimi cvetovi krasijo naša travišča in gozdne robove.
V gredah bomo uporabili predvsem malo višje rastoče, kot je breskovolistna zvončnica; Campanula persicifolia, prav tako avtohtona klobčasta z.; C. glomerata, mlečnocvetna z.; C. lactiflora in morda še pikasto z.; C. punctata. Vse naštete dobro uspevajo v normalnih vrtnih tleh.
Perunike so zelo velika skupina okrasnih zelnatih trajnic. Na tisoče sort predvsem bradatih perunik (tiste s koreniko na površju zemlje) nam ponuja celotno paleto barv. Slednje dobro prenašajo tudi sušna obdobja in sončno pripeko ter ne zahtevajo veliko dognojevanja. Pomembno je le, da jih ne prerastejo druge rastline, saj zahtevajo veliko sonca.
Druga pomembnejša skupina vrtnih perunik so sibirske; Iris sibirica. Te imajo zelo ozke, trakaste liste, gracilnejša cvetna stebla in lahko uspevajo tudi v vlažni zemlji. Obstajajo pa tudi čebulne vrste, od katerih najpogosteje sadimo spomladi cvetoče mrežaste perunike; Iris reticulata in I. histrioides.
Jetičnikom so skupna zelo zka klasasta socvetja v beli, rožnati ali modrovijolični barvi. Večina jih dolgo cveti, pa tudi posebnih težav glede bolezni nimajo. Višje vrste in sorte so odlične tudi kot rezano cvetje. Med pogosteje sajenimi sta Veronica longifolia in V. spicata.
Okrasne trave so zelo široka skupina rastlin, zato naj na tem mestu omenim le tri najpogosteje sajene. Miskanti ali kitajski trstikovci; Miscanthus sinensi in sorte so večinoma visoke, pokončno rastoče trave, ki konec poletja na vrhu razvijejo metlicam podobna socvetja.
Najimpozantnejša med vsemi je zagotovo pampaška trava; Cortaderia selloana, ki pa nujno potrebuje milo mikroklimo in zelo odcedna tla, sicer čez zimo zaradi vlage propade. Njena tudi preko 2 m visoka socvetja spominjajo na krem nojeva peresa.
Tretja je sinjezelena ovčja bilnica; Festuca glauca, ki je zimzelena in jo zaradi višine sivomodrih listov nekje med 15-30 cm uporabljamo predvsem v manjših nasadih ali v ospredju gredic.
Čaka vas zelo uporabno vrtnarsko darilo.
©Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije