V domačih vrtovih najmanj poznamo in cenimo listnati ohrovt. Ta vrtnina je zelo enostavna za pridelavo in daje visok pridelek. Poznamo več tipov listnatega ohrovta, najpogosteje srečamo kodrolistnega zelenega.
Vzgoja sadik ohrovta
Sadike ohrovta lahko vzgojimo s setvijo v setvenico, v praksi je lažje vzgojiti sadike v lončkih in multiploščah, ki jih na polnimo z zemljo za setev in pikiranje. V celinskem področju si sadike vzgajamo že od marca, aprila, maja, do začetka junija.
Poleti sadiko vzgojimo v treh tednih. S setvijo običajno pričnemo v začetku junija in sejemo vse do sredine tega meseca. Sadike lahko kupimo tudi v vrtnarski trgovini.
Listnati ohrovt, čas za setev in sajenje
Za pridelek listnatega ohrovta v poletnem času ga sejemo že zgodaj spomladi (marec, april). Setve za sadike so uspešne vse do konca maja oz. začetka junija, v toplejših krajih tudi julija. Sadike običajno presajamo v juniju, lahko tudi v juliju.
Razdalja in globina sajenja
Listni ohrovt sadimo nekoliko bolj narazen kot zelje, ker rabi več prostora. Ker se listnati ohrovt močno razraste ga sadimo na razdaljo 0,7 x 0,7 m. Sadike sadimo do globine kličnih listov.
Listnati ohrovt in gnojenje
Z organskimi gnojili (kompost, gnoj, sodobna organska gnojila) in delom mineralnih gnojil, pognojimo ob pripravi zemlje za setev ali sajenje.
Koprivna in gabezova prevrelka sta primerni za dognojevanje, ker listnati ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Stročnice v mešanih posevkih ga oskrbujejo z dušikom.
Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti. Okvirne vrednosti za potrebe po hranilih so: 0,1 kg dušika/10 m2, 0,1 kg fosforja/10 m2 in 0,1 do 0,2 kg kalija/10 m2.
Dobri sosedje in kolobar pri listnemu ohrovtu
Ob poletnem spravilu se nam pod listnatim ohrovtom odpre prostor za pozno poletno (avgust) setev špinače. Dobri sosedje so tudi stročnice (grah, bob, fižol, leča, čičerika), ki listnati ohrovt oskrbijo z dušikom.
Ob njem lahko umestimo tudi blitvo, krompir in zeleno. Tudi kamilice, kapucinke, koper, žajbelj in poprova meta lahko najdejo prostor v gredi z listnatim ohrovtom.
Listnati ohrovt naj v kolobarju ne sledi križnicam, razhudnikom, kobulnicam, bučnicam in fižolu.
Slabi sosedje listnemu ohrovtu
Slabi sosedje listnemu ohrovtu so čebula, paradižnik, krompir in jagode.
Zalivanje, namakanje, oskrba listnega ohrovta
V času rasti in še posebno v vročem, sušnem poletju je treba ohrovt močneje zaliti. To se bo še posebno pokazalo na pridelku, ki ga pobiramo že v poletnem času.
Plevel v domačem vrtu omejimo z okopavanjem in zastiranjem tal. Redno zalivamo tudi sadike po sajenju.
Tudi listnati ohrovt obiščejo bolezni in škodljivci
Običajno z boleznimi in škodljivci ni večjih težav. Med boleznimi ga lahko napade črnoba kapusnic, plesen kapusnic. Golšavost kapusnic se pojavi samo tam kjer so tla prekisla.
Od škodljivcev lahko opazimo kapusovo muho, kapusovega belina in razne gosenice. Škodo lahko povzročajo tudi uši in polži.
Spravilo listnega ohrovta
Če listni ohrovt sejemo, sadimo dovolj zgodaj spomladi nam popestri že poletne jedilnike. Zaradi dobre odpornosti proti nizkim temperaturam je pomembna vrtnina v zimskem obdobju.
Velike mlade liste listnega ohrovta trgamo poleti in kasneje od septembra do novembra, v ugodnih razmerah tudi do marca. Nizke temperature pod -10°C, ki trajajo dalj časa lahko povzročijo porjavenje listov.
© Zeleni svet
