Cvetenje in opraševanje
Nešplja je samooplodna sadna vrsta. Cveti konec junija na koncu enoletnih poganjkov.
Rodni les nešplje
Nešplja tvori rodne brste na koncu enoletnega lesa. Nešplja rodi v tretjem letu po sajenju in polno rodnost doseže v šestem do sedmem letu. Rodnost začne po petnajstem letu upadati.
Razvoj cvetov na koncu lanskoletnih poganjkov.
Nešplja tvori rodni les na upognjenih vejah.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.
Rez nešplje
Pri nešpljah opravimo zimsko rez, da vzpodbudimo novo prirast in vzdržujemo enoletne rodne poganjke. Prva leta po sajenju prikrajšujemo navpično rastoče poganjke na zunanji brst.
Šibkih poganjkov ne prikrajšujemo. Poganjke privezujemo v viseči položaj.
Običajno zraste v manjše drevo višine tri do pet metrov. Naravno tvori okroglasto in odprto krošnjo. In jo kot naravno razvito drevo lahko tudi gojimo.
Izrezujemo vse polomljene, posušene ter pregoste poganjke.
Vodoravno in navzgor rastoči poganki vzpodbudijo zelo močno odganjanje, če jih prikrajšamo in kasneje ne upogibamo. Tako rastoče nešplje tvorijo slabo roden les in rast se deformira.
Obrezujemo in oblikujemo lahko le prva leta po sajenju. Kasneje je potrebno zelo malo obrezovanja, saj drevo raste v obliki odprte krošnje brez izrazitega centralnega provodnika. Odstranjujemo tudi pregoste enoletne poganjke in suhe ter poškodovane veje.
Podlage za cepljenje nešplje
Nešplje cepimo na sejanec nešplje, kutine, navadnega gloga ali hruške.
Nešplja, klimatske in talne zahteve
Nešplja dobro uspeva v zmernotoplem območju. Ekstremno nizke temperature pod -20ºC ji ne ugajajo, ker lahko pozebe. Izbiramo tople lege podobne vinogradniškim, kjer tudi najbolje uspeva.
Uspeva v praktično vseh tipih tal. Najbolj ji ustrezajo peščeno ilovnata odcedna in globoka tla, kjer tudi najboljše uspeva.
Nešplje so po navadi brez nevarnih bolezni in škodljivcev. Lahko pa se pojavijo listne uši.
Obiranje in shranjevanje nešplje
Nešpljo obiramo po prvi slani in počakamo da plodovi omedijo. Plodovi se v omehčajo čez nekaj tednov (dva do tri tedne), ko odležijo v kleti ali skladišču. Takrat izgubijo trpek okus. Tanini preidejo v sladkorje.
Uporabljamo jo kot namizno sadje ali predelavo v želeje, džeme, sok in marmelado.
Plodove lahko tudi pustimo na drevesu dlje časa v jesen, da razvijejo boljši okus in aromo, ker ni nevarnosti, da bi pozebli.
Zeleni svet priporoča:
KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
**
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.
© Zeleni svet
ali in kje se lahko kupi sadike
Pozdravljeni!
Kontaktirajte sadne drevesnice ali bližnji vrtni center.