Tako privabljajo čebele, čmrlje in metulje ter druge žuželke. S pokrovnicami, kot je zimzelen, ki po razrasti tvorijo gost pokrov preprečimo razrast plevela na gredi.
Ana Japelj je študentka Biotehnične fakultete, ki je v okviru praktičnega usposabljanja pripravila članek o cvetočih lepoticah domačega vrta.
Navadna potonika je vsem dobro poznana
Navadne potonike so nekoliko nostalgične. Nekoč skoraj ni bilo vrta brez potonik, a so se nato nekoliko izgubile. Z novimi sortami so se rešile iz pozabe. Pravijo jim tudi vrtnice brez trnjev. Zadnja leta so znova zaželene vrtne cvetlice.
Potonika, zaprt cvet.
Potonika odprt cvet
Spada med zelnate trajnice. Je brez olesenelih delov. Imajo močno razraščen koreninski sistem in korenike, ki segajo tudi do 75 cm v globino, zaradi tega so zelo odporne na sušo.
Zacvetijo v aprilu ali maju, vsak cvet traja dva tedna. Cvetovi imajo lep vonj. So dolgožive, dočakajo tudi Abrahama.
Gojitvene zahteve navadne potonike
Če potonike rastejo v hranilno skromni prsti, so hvaležne za občasen dodatek hranil. Kot gnojilo uporabimo zrel kompost.
V jeseni rumeni listje in odmira. Takrat se lahko lotimo presajanja, a je to zaradi globokih korenin težavno delo. Poleg tega lahko hitro naredimo napako in jih presadimo pregloboko.
Jeseni je pravi čas za presajanje, ker se začnejo vraščati. So sterilne in le redko naredijo seme. Pri sajenju s semenom je treba na sajenje počakati kar nekaj let. Sicer uspevajo tudi v delni senci, a lepše rastejo na soncu. Zalivanje ni potrebno, razen če je huda suša.
Kakšne potonike še obstajajo?
Divje potonike, ki rastejo po kraških travnikih in grmiščih so zavarovane, zato jih ne smemo izkopavati. Poznamo tudi lesnate in posebne potonike.
Po nekaterih evropskih državah obstajajo vrtnarije, ki se ukvarjajo le z pridelavo potonik. V Sloveniji so uspešno vzgojili nekaj novih sort potonik.
Navadni zimzelen
Zimzelen v modro- vijolični barvi.
Je zimzelena rastlina, ki raste predvsem po listnatih in mešanih gozdovih ter na obrobju gozdov. Kot preproga pokriva gozdove tal. Je pogosta okrasna rastlina. V povprečju zraste med 15 in 25 cm, lahko pa tudi do 40 cm. Uspeva na vseh legah.
Liste, ki so celo leto zeleni nabiramo tik preden zimzelen zacveti, saj imajo listi takrat največ učinkovin.
Cveti v modro – vijolični barvi od zgodnje pomladi do poletja. Nekaj cvetov naredi tudi v jeseni. Stebla so tanka in pri dnu nekoliko olesenela. Se dobro razrašča, a počasi.
Učinkovine v listih navadnega zimzelena
Vsebuje preko 50 alkaloidov. Pomembne pa so tudi čreslovine, flavonoidi, glikozidi, organske kisline. Te učinkovine imajo mnoge učinke: kot anestetik, protibakterijsko delovanje, diuretik, …
Pripravki iz rastlin se uporabljajo za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, pri anginah, krvavitvah, vročini, glavobolu, zobobolu, vrtoglavici, nespečnosti, senilnosti.
Plamenka je priljubljena cvetoča pokrovnica
Med številnimi vrstami plamenk so najbolj priljubljene iglaste plamenke. So nizke in imajo blazinasto razrast. Cvetijo od aprila do jeseni v različnih barvah: vijolična, roza, bela …
Plamenke po cvetenju.
Lahko jih sadimo v balkonska korita ali na gredice. Če jih sadimo v korita, jih moramo redno zalivati, če pa jih sadimo v gredico jih zalivamo le v suši. Potrebujejo sončno lego, saj jih le tam najdejo metulji, ki jih oprašujejo.
Plesen, velika nadloga plamenk
Edina resna nadloga plamenk je plesen. Da bi pojav plesni preprečili, jih ne zalivamo po listih. Plesen se rada pojavi, ko skopni zimski sneg. Če se plesen pojavi ob neugodnem vremenu, jih porežemo do tal, nato bodo v prihodnjem letu normalno rasle in cvetele.
Je zimzelena rastlina. Rade imajo globoko zemljo. Odstranjevanje odcvetelih cvetov ni potrebno. Nekatere sorte tudi lepo dišijo.
Ana Japelj, študentka Biotehnične fakultete.
