*** Zelenisvet.com – vodilni vrtnarski medij ***

Setev paprike, čilijev, jajčevcev, feferonov in paradižnika

Paradižnik ne sejemo v drugi polovici februarja

Konec februarja sejemo za sadike paradižnika, ki ga bomo v drugi polovici aprila sadili v neogrevane rastlinjake. S setvijo za sadike, ki jih bomo v maju sadili v vrt še malo počakamo. Sadike paradižnika, ki ga sadimo v vrt sejemo v začetku marca. Končni termin za setev je sredina marca.

setev paradižnika

Seme paradižnika pred setvijo.

Jajčevec sejemo najprej, ker ima počasno rast

Najprej sejemo za sadike jajčevca, ker se dokaj počasi razvijajo. Pri jajčevcu opačamo počasnejšo začetno rast sadik. Kasneje se sadike dobro razraščajo. Zelena luč za setev jajčevca je od druge polovice februarja in vse do konca februarja. Samo tako bomo vzgojili kvalitetne domače sadike.

KLIKNITE TUKAJ za ogled kakovostnih semen vseh vrtnin, posebnosti in cvetlic.
Izberite vaše seme za setve sadik paprik, čilijev, jajčevcev in paradižnikov.

Papriko in feferone sejemo v drugi polovici februarja

Od sredine februarja naprej sejemo za sadike paprike, ki jo bomo v maju sadili na prosto. Papriko v rastlinjak lahko sadimo že v prvi polovici aprila, če je rastlinjak kakovosten in dobro zaprt. S setvijo sadik za sajenje v rastlinjak je treba sejati že konec januarja. Tudi za sadike feferonov, ki jih bomo sadili v vrt sejemo od sredine februarja naprej.

Čili za sadike sejemo v istem terminu kot papriko

Tudi za sadike čilija sejemo od sredine do konca februarja. V času, ko se klični listi postavijo v vodoravni položaj ne pozabimo na pikiranje. Tako poskrbimo, da se razvije boljši korenski sistem, ki lažje črpa hranila in vodo v vrtu ali večjih posodah.

Pri setvi za sadike smo pozorni na zemljo

Sadik ne sejemo v vrtno zemljo ali kompost. Vrtna zemlja je preveč zbita, čist kompost ima preveč hranil. Dober setveni substrat ni nikoli poceni, zato je bolje izbirati tiste v višjem cenovnem razredu. Tako bodo imele sadike boljše pogoje za začetno rast.

substrat setev sadik

Sadikam privoščimo kakovosten substrat za setev.

Pri izbiri substrata naj vam svetujejo v vrtnarijah, ki imajo dobro tradicijo s svetovanjem. Takšne so največkrat družinske vrtnarije, ki vrtnarijo s srcem. Treba je vedeti, da dober nasvet nekaj stane, zato je bolje plačati nekoliko več in imeti manj težav s sadikami.

Za sadike sejemo v setvene plošče ali podstavke za rože

Za sadike paradižnika, paprike, čilija, jajčevca, feferonov sejemo v setvene plošče, ker jih tako kasneje najlažje pikiramo. Tako razvijemo boljše korenine domačih sadik. V primeru, da sejemo direktno v lončke se korenine ne bodo razvile tako razvejano in po razvoju korenin nikoli ne bodo ujele sadik, ki jih sejemo v setvene plošče ali večje postavke za rože.

Pri presajanju v čepke sadimo nekoliko globje, da se dodatne korenine razvijejo na steblu. Čepek lahko tudi nekoliko prikrajšamo, da se bolje razvijejo stranske korenine.

KLIKNITE TUKAJ za ogled kakovostnih semen vseh vrtnin, posebnosti in cvetlic.
Izberite vaše seme za setve sadik paprik, čilijev, jajčevcev in paradižnikov.

Seme pokrivamo z zemljo in primerno zalijemo

Seme paradižnika, paprike, čilija, jajčevcev in feferonov po setvi vedno pokrijemo z zemljo. To lahko naredimo tako, da seme s pinceto položimo v setveno ploščo in potem s prstom na rahlo zakrijemo seme.

Zemljo po setvi vedno pršimo s pršilko, da mladih rastlin ne poškodujemo z vodo. Vodi za zalivanje lahko dodamo pripravke na osnovi morskih alg, ki ugodno vplivajo na razvoj koreninskega sistema.

Po setvi skrbimo za redno pršenje z vodo, da sadike na plavajo v vodi.

Nikoli ne zalivamo na zalogo, ker tako samo škodimo sadikam. Preveč namočena zemlja prinaša veliko težav, zato se temu izogibamo.

Papriko, čili, paradižnik, jajčevec, feferone pikiramo

Prepikirane paprike

Papriko smo pikirali, ko so se klični listi postavili v vodoravni položaj.

 

Pikiranje opravimo, ko se klični listi postavijo v vodoravni položaj. Sadike plodovk pikiramo, ker tako razvijejo boljši koreninski sistem.

Ob pikiranju se prekine rast glavne korenine in pospeši razraščanje stranskih korenin, ki imajo večji volumen. Na stranskih koreninah se potem tvorijo koreninski laski, ki si jih pri domačih sadikah vsi želimo. Samo tako vzgojimo kvalitetno sadiko z dobro koreninsko grudo.

Vse sadike pikiramo v ločke premera 12 cm ali več. Tako se bo razvil dober koreninski sistem, ki bo bolje črpal hranila in vodo v vrtu ali posodah.

Ali je treba sadiko po pikiranju gnojiti?

V času pikiranja dodamo tudi novo zemljo, ki ima hranila. Tako dodatno gnojenje sadik ni potrebno. Če se odločite za dogojevanje sadik ne uporabljajte gnojila s preveč dušika. Boje je uporablajti gnojila, ki imajo več fosforja kot dušika.

V primeru dognojevanja z gnojili najprej dodamo gnojilo in čez dan ali dva še pripravke na osnovi alg, da se bolje razvijejo korenine. Nadzemni del bo v domači pridelavi sadik vsekakor vzdolžen, če bomo preveč gnojili. Sadike se pretegnejo tudi zaradi slabe osvetlitve in previsoke temperature.

Po pikiranju poskrbimo za primerno temperaturo in osvetlitev

Ob razvoju prvih pravih listov je treba sadiko postaviti v prostor s temperaturo 18 stopinj C. Poskrbimo tudi za dobro osvetlitev, da se sadika ne pretegne. Pazimo tudi, da temperatura ne pade pod 10 stopinj C, ker v tem primeru cvetovi v rastnem vršičku pomrznejo.

Ne pozabimo na svetolobo, ki je zelo pomembna pri vzgoji domačih sadik. Slabša bo osvetlitev, bolj bodo sadike vzdolžene v rasti. Škarje in platno pri vzgoji domačih sadik imamo z nadzorovanjem primerne temperature in osvetlitve.

Zeleni svet priporoča:

KLIKNITE TUKAJ za ogled kakovostnih semen vseh vrtnin, posebnosti in cvetlic.
Izberite vaše seme za setve sadik paprik, čilijev, jajčevcev in paradižnikov.
**
V branje priporočamo vseh 5-ih knjig priznane avtorice Miše Pušenjak. Zelo uporabna je nova knjiga Naravno varstvo rastlin. Prelistajte tudi knjigo Visoke grede in vrtički v posodah, ter knjigo Rastlinjaki v vrtu. Najobširnejša in celovita je knjiga Zelenjavni vrt, uporabna je tudi knjiga Moj EKO vrt. Praktičen in uporaben je tudi priročnik Vodnik po vrtu.

Za ogled knjig Miše Pušenjak KLIKNITE NA SPODNJE POVEZAVE:
Naravno varstvo rastlin
Visoke grede in vrtički v posodah
Zelenjavni vrt
Moj EKO vrt
Vodnik po vrtu

„Narava je pametnejša od človeka. Če se držimo njenih pravil, jo opazujemo in posnemamo, ne iščemo bližnjic in je ne skušamo preslepiti, lahko postane vrtnarjenje na vrtu ne le naš konjiček, temveč košček zemlje, na katerem si lahko sami pridelamo svežo in zdravo hrano.“ – Miša Pušenjak

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)


Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *