Presni plodovi višnje so manj priljubljeni zaradi značilne kislosti, kar pa ne pomeni, da so zato manj zdravi in okusni. Iz višenj pečemo štrudlje, zavitke, kuhamo kompote, sokove in marmelade. Zelo znani so likerji kot je dalmatinski maraskino.
Sveže višnje vsebujejo veliko provitamina A, vitamina B in vitamina C, kot tudi raznih kislin. Bogate so z minerali in antioksidanti. Podobno kot češnje čistijo kri in delujejo odvajalno. Tudi pri višnjah so peclji uporabni za pripravo odvajalnega čaja. Peclje odberemo iz dreves, katerih ne škropimo.
Opraševanje višenj
Višnja v času cvetenja.
Višnje so večinoma samooplodne, se pa najde tudi kakšna, ki rabi opraševalko.
Zaradi omejene uporabe izberemo za vrt samooplodne sorte. Večina tržno razširjenih sort je samooplodnih.
Rodni les višnje
Podobno kot češnja rodi na majskih kiticah, rozetah in brstikah.
Rez višenj
Višnje so po rasti šibkejše od češenj. Po navadi jih obrezujemo pred cvetenjem in po obiranju. Izvajamo tudi poletno rez kjer redčimo pregoste poganjke. Sorte se med seboj razlikujejo po ostrini kotov ogrodnih vej in poganjkov. Pri višnjah moramo skrbeti za redčenje krošnje v kasnejših letih, da se drevo bolje obrašča v notranjosti krošnje.
Višnja pred rezjo.
Višnja po rezi.
Podlage za cepljenje višenj
Pri višnjah uporabljamo enake podlage kot pri češnjah. Kot nabolj uporabljena je podlaga Colt.
Gisela 5 je šibka podlaga, drevo lahko zarodi že drugo leto po sajenju. Drevo pustimo rasti do 3 m, drevesa sadimo 1,5 m do 2 m narazen. Oporo (količek) se priporoča celotno življensko obdobje. Drevesa lahko zarodijo že drugo do tretje leto.
Colt je podlaga srednje bujne rasti, kjer drevo pustimo rasti do višine 4 – 5m, drevesa sadimo 3,5 do 4 m narazen. Oporo (količek) rabi le prvi dve leti.
Sejanec češnje je podlaga močne rasti, drevo zraste nad 5 m, drevesa sadimo 4 do 6m narazen. Drevesa na tej podlagi so primerna za večje površine in travniške nasade.
Gojitvene oblike višenj
Pri višnjah se najpogosteje odločimo za vzgojno obliko izboljšana piramida. Veje spiralno razporejamo okoli osnovnega provodnika. Redkeje se uporablja kotlasta oblika, ki je primerna predvsem za primorje zaradi nevarnosti snegoloma. Nekateri sadjarji vzgajajo v obliki palmete.
Gnojenje višenj
Višnje gnojimo založno ob sajenju z (NPK) in organskimi gnojili. Kasneje kombinirana (NPK) gnojila dodamo po potrebi na vsake 3 do 4 leta. Z dušičnimi gnojili gnojimo spomladi v treh obrokih, pred cvetenjem, po cvetenju in zadnji obrok v začetku junija.
Klimatske in talne zahteve višenj
Višnja je manj zahtevna sadna vrsta. Tako kot pri češnji pazimo da zemlja ni prekisla. V primeru kislosti zemljišča je potrebno apnenje tal.
Višnja, bolezni in škodljivci
Nevarna glivična bolezen je cvetna monilija, kjer je edini ukrep škropljenje v cvet z priporočenimi fungicidi. Izberimo sorte odpornejše na cvetno monilijo.
Listna pegavost
Nevšečnost je tudi listna luknjičavost. Listje pri tej bolezni lahko predčasno odpade kar privede do oslabljene rasti drevesa, slabše rodnosti in slabo dozorelega lesa.
Obiranje in shranjevanje višenj
Višnje po navadi začno zoreti skupaj z zelo poznimi sortami češenj. Po navadi je to sredina do konec julija. Ločitveno tkivo je pri višnjah med plodom in pecljem. Višnje pri obiranju kar posmukamo in jih ni potrebno obirati z pecljem.
Plodovi pri višnjah navadno ne pokajo kot pri češnjah, kar je tudi pomembna lastnost. Višnje so po trdoti mehkejše od češenj. V hladilniku se obdržijo le krajši čas.
🍏 KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik ostalega sadnega drevja.
**
📗 KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
**
👉 KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
👉 KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.
Povezane vsebine:
© Zeleni svet
Rada bi višnjo, ki je bolj majhne rasti, plodovi naj bi bili čimbolj temne barve. Primerna naj bi bila za uživanje in predelavo. Čimbolj odporna na bolezni. Katero vrsto mi priporočate?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Pozdravljeni ga. Irena, prosimo kontaktirajte jeseni spletno trgovino Zeleni svet https://trgovina.zelenisvet.com/.