Težave v zimskem sadnem vrtu

Za zaščito pred srnjadjo in zajci poskrbimo še pred snegom

zascita-debel-pred-zajci

Proti koncu zime zajci povzročijo veliko škode, ko obglodajo lubje na deblih in vejah. En zajec lahko uniči tudi 10 in več mladih dreves, tako da ta lahko povsem propadejo.

Za posamezna drevesa je najboljša zaščita mreža, ki jo še pred snegom pritrdimo okoli debla.

Če imamo več dreves jih lahko pobelimo z apnenim beležem kateremu dodamo kremenčevo mivko. Tak premaz ščiti mlado lubje drevesa pred škodo, ki jo zajci vsako leto povzročijo. Pri večjem številu dreves je ta ukrep tudi bolj ekonomičen.

Srnjad in jelenjad osmukata komaj vzbrstele cvetne brste. Če je snežna odeja spomladi še prisotna lahko kljub postavljeni ograji srne skočijo v sadovnjak in se posladkajo z njihovim najljubšim obrokom.

srne-jeleni-1Če imamo večje število dreves se nam ekonomično bolj obrestuje, da nasad obdamo z vsaj 2,2 metra visoko ograjo. Uporabimo tudi svetleča odvračala, kot so: luči s senzorji, odpadne svetleče pločevine, CD plošče, namenska odvračala za divjad, zvočna odvračala (radio), pes v ogradi, mešanico jajc in vode, veje drevja poškropimo s čilijem idr.

Voluhar nam tudi pozimi rad ponagaja

voluhar

Voluhar se pozimi prehranjuje predvsem z koreninami ter skorjo na koreninskem vratu sadnih dreves in naredi veliko škode predvsem na novo posajenih sadnih drevesih.

V kolikor imamo v vrtu probleme z voluharjem in ga tekom rastne dobe nismo polovili ali z rednim delom na vrtu pregnali na površini, je zdaj pravi čas, da to storimo v globini.

Nastavimo lahko pasti, ki jih srečamo v najrazličnejših oblikah ali ostala odvračala. Pomembno je da okoli drevja ne trosimo na zimo hlevskega gnoja, ker mu hlevski gnoj ogreva zemljo in ga na ta način tudi ščiti pred mrazom.

V sadovnjake zato postavimo: drog v obliki črke T je opazovalnica za ptice ujede, pustimo v nasadu mačkam in psom, da uživajo v lovu, nastavimo goveji loj, da privabimo lisico, ohranjajmo podlasice in jim naredimo zavetišča.

Ptice so zelo koristne na lovu nad škodljivci

Ptice, v mislih imamo veliko sinico, poljskega vrabca in tudi druge pozimi ustrezno nahranimo. Ko zemljo prekriva snežna odeja je pticam omejen dostop do hrane.

Pozimi se prehranjujejo s semeni, plodovi, ki ostanejo na rastlinah ali tleh.

V vrtove zato postavimo ptičje krmilnice. V krmilnice natresemo mešanico semen za hranjenje ptic v naravi. V izredno hudem mrazu bodo ptice hvaležne tudi za lojne pogače, ki so v zimskem času pomemben vir energije. Izdelamo lahko tudi valilnice za sinice in poljske vrabce.

pticje-krmilnice-1Sinice na sadnem drevju in tleh pobirajo gosenice, kot je mali zimski pedic, razne stenice in druge hrošče, molje in celo manjše polže.

Valilnica

Valilnica

Če smo jeseni pozabili na varstvo pred boleznimi

Po jesenskem odpadanju listja lažje opazimo v krošnjah sadne mumije, katere moramo redno pobirati. Sadne mumije pravimo gnilim plodovom, ki se zgrbančijo in ostanejo na drevesu.

sadne-mumije-suho-listje-2

Sadne mumije in suho listje z zimskimi trosi gliv. Oboje odstranimo z dreves in sežgemo.

Gnilobo imenujemo navadna sadna gniloba, ki jo prepoznamo po koncentričnih krogih tako na pečkarjih (jablane in hruške), kot tudi na koščičarjih (slive in breskve). Spomladi se glive na obviselih mumijah v krošnjah ponovno prebudijo in so vir okužb tekom zorenja plodov poleti in jeseni.

Pri malinah velikokrat pozabimo na pomembno rez takoj po obiranju, ki je pomembna za zdravstveno stanje nasadov. Predvsem pri enkrat rodnih malinah in pri drugem rodu dvakrat rodnih malin, moramo obvezno porezati rozge, ki so nosile pridelek.

rez-malin-po-obiranju

Maline (na sliki dvakrat rodne maline – sorta Autumn bliss) prikrajšamo takoj, ko poberemo zadnje plodove, da se poganjki ne sušijo. Pred zimo lahko porežemo rozge dvakrat rodnih malin do zemlje.

Drugo leto pridelka na teh rozgah ne bo, pojavi pa se malinova sušica, ki nam tudi na vrtu naslednje leto povzroči izpad pridelka. Plodovi ne dozorijo rozge pa se v celoti posušijo.

Ne pozabite na beljenje debel

Sadne vrste, ki so bolj občutljive na pozebo (kaki, kivi, figa).  nam na žalost velikokrat pozebejo v notranjosti Slovenije. To se še posebno rado zgodi pri mladih rastlinah. Priporočamo, da jih zaščitite z zimsko tkanino ali s smrečjem in koruznico, koreninski del pa pokrijte z listjem ali slamo.

Takšno zaščito odstranite v spomladanskem času, ko zmrzal popusti. Treba je vedeti, da temperature pod – 15 in -20 °C povzročijo propad prezimno bolj občutljivih rastlin, zato jih ne sadimo na izpostavljene in vetrovne lege.

Pokanje skorje na jablani. Do pokanja lahko pride zaradi debeljenja debla in zaradi mraza, ko se sokovi že pretakajo po deblu.

Pokanje skorje na jablani. Do pokanja lahko pride zaradi debeljenja debla in zaradi mraza, ko se sokovi že pretakajo po deblu.

Jablane, hruške in ostale sadne vrste na zimski mraz praviloma niso občutljive, več težav jim povzroča pozeba v času pretakanja sokov.

V primeru mile zime in sončnega vremena se začne skorja ogrevati, sokovi v drevesu pa se pričnejo prehitro pretakati.

Ob tem pojavu je lahko za drevo usodna že temperatura -5 °C.

V tem primeru je treba drevesa že jeseni, pozimi (december, januar) premazati z beležem in tako preprečiti močno pokanje skorje, ki je za drevo lahko tudi usodno. Skorja se tako manj ogreva, sokovi v drevesu pa se začnejo kasneje pretakati. Če tako pretakanje sokov prestavite za dober teden ste že lahko rešili tudi drevo, saj s tem preprečite močno spomladansko pokanje skorje.

Povezane vsebine:

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


16 komentarjev na “Težave v zimskem sadnem vrtu

  1. Josip

    Vaši članki so hvale vredni.
    Sem hobi sadjar, zato redno pregledam vašo pošto.

    Istočasno vam želim vesele božične praznike ter srečno in uspešno 2017 leto.

    Lep pozdrav,

    JM

    Reply
  2. karol

    Hvala za zelo koristne nasvete,ki jih redno prebiram,ter srečno in zdravo v letu 2017.

    Reply
  3. Jožica

    Pozdravljeni!
    Rada prebiram vaše nasvete, zelo so koristni. Bi pa prosila za vaše mnenje glede zaščite mlade fige. Imamo figo, ki bi jo radi pomladili, letos smo pustili mlad poganjek, ki je zrasel iz tal in me zanima, če bi bilo dovolj za zaščito pred pozebo, da ga mogoče bolj na debelo ovijem z zimsko vrtno kopreno. To bi mi bilo najpreprosteje.Kaj mislite vi? Figa raste v zavetrju cca 80 cm od stene hiše na JV, v Posavju, sicer sončna lega.
    Hvala in lep pozdrav!

    Reply
  4. Lučka

    Super ekipa ste, nam, ljubiteljskim vrtnarjem in sadjarjem, v veliko pomoč in vzpodbudo, hvala vam in srečen vstop v novo leto 2017! Lučka & Jožef

    Reply
  5. Josip

    Spoštovani!
    Vesel sem vsakega vašega obvestila. Vse prispevke pregledam, še posebej tiste ki govorijo o sadjarstvu. Prepričan sem, da so vaši članki primerni za vsako gospodinjstvo.
    Za vašo pomoč se zahvaljujem in vam želim srečno, zdravo in uspešno 2017 leto!

    S spoštovanjem,

    Josip Mesarič

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Spoštovani!

      hvala tudi vam, želimo vam vesele in mirne praznike, ter vse dobro v prihajajočem letu. Z vsemi vami se bomo trudili tudi v bodoče.

      Ekipa Zeleni svet

      Reply
  6. ELICA JANKOVIČ

    CENJENA EKIPA ZELENI SVET!!
    ZELO SEM VESELA VAŠIH NASVETOV, KATERE KOMAJ PRIČAKAM,DA JIH PREBEREM.
    ZATO VAM V NOVEM LETU 2017 ZAŽELIM MNOGO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN SREČE PRI NADALJNEM DELU IN USTVARJANJU KORISTNIH RUBRIK Z NASVETI.
    Z LEPIMI POZDRAVI IN VSE DOBRO V TEH PRAZNIKIH KATERI PRIHAJAJO.

    VAŠA VRTIČKARICA

    ELICA JANKOVIČ
    BRODARJEV TRG 3
    1000 LJUBLJANA

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Hvala, tudi vam želimo veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in seveda uspeh pri vrtičkanju. Naj vam prazniki minejo v miru in zadovoljstvu, novo leto pa izpolni vse skrite želje.

      Reply
  7. Štefka

    Pozdravljeni, zanima me, če je v januarju možno presajati grme ribeza, joste in kosmulje ter še morda maline, glede na to, da snega ni in zemlja ni pomrznjena. Ali pa vse skupaj raje pustim za marec, april? Sem iz Štajerskega konca.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, svetujemo, da se sajenja sadnega drevja in jagodičja raje lotite spomladi-marca, ko bo zemlja dovolj presušena in primerna za obdelavo in sajenje.

      Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *