Jesensko gnojenje sadnega drevja
Preden drevje odvrže liste iz njih izčrpa energijo v svoje založne organe. Tam jo hrani do naslednje pomladi in jo zopet porabi za brstenje. Znano je, da drevesa porabijo najprej hranila iz lastnih rezerv.
Intenzivno gojenje in izpiranje hranil v globje plasti terja od nas, da drevesa od časa do časa dognojimo. V tem času dodajamo predvsem gnojila, ki vsebujejo fosfor in kalij.
Fosfor in kalij sta že po naravi počasneje mobilna v tleh kot dušik, ki se hitro spira. Zato ju dodajamo na tri do štiri leta, v kolikor analiza zemlje ne pokaže, da je potrebno dognojiti prej. Tu je zelo pomembna tudi reakcija tal – pH vrednost. V kislih ali preveč bazičnih tleh tleh hranila rastlinam niso enako dobro dostopna.
Gnojimo vedno po obodu krošnje, ker se tam razrašča večina korenin lasnic, ki črpajo v vodi raztopljena hranila.
Upoštevamo zadostne gnojilne odmerke. Enostransko ali prekomerno gnojenje povzroči nasproten učinek. Rastlinska gnojila v rastlinam dostopni obliki se med seboj izpodrivajo v kolikor je enega elementa v preveliki koncentraciji, kar imenujemo antagonizem.
Obrezovanje drevja prebujne rasti
V celoti do osnove izrežemo pokončno rastoče poganjke, ki so daljši od 50 cm. Upogibamo veje v vodoraven položaj. To opravimo, ko je drevje še olistano, da mu odvzamemo nekaj hranil. S tem dosežemo v naslednjem letu nekoliko bolj umirjeno rast.
Če nismo bili dovolj učinkoviti pri poletni rezi, smo bili preveč radodarni z gnojili ali pa smo prezgodaj obrezovali je letna prirast lahko prebujna. Bujnost rasti je tudi sortna lastnost. Prebujna rast ni zaželjena zaradi pregostega obraščanja krošenj.
Premalo osvetljene krošnje onemogočajo tvorbo rodnih brstov v notranjosti krošnje. Pregoste krošnje so tudi slabše prezračene, zato se v njih zadržuje vlaga in večji pojav bolezni.
Zaščita debel pred divjadjo in zmrzaljo
Zajci in srnjad lahko naredijo veliko škode. Zajec si pred pomladijo brusi zobe ob deblo in lahko mlada drevesa povsem uniči. Drevsna debla ovijemo z mrežami do prvih vej.
Srne vdirajo tudi v zelenjavni vrt. Foto: AdobeStock
Zajca odvrne tudi belež kateremu vmešamo drobno mivko. Podobno škodo lahko naredijo tudi mačke, ki si brusijo kremplje. Mačkam še posebno odgovarja aktinidija – kivi.
Srnjad nam spomladi obje vse spodnje vršičke. Drevo obdamo z mrežo do višine vej, katerih srnjad ne more doseči in upoštevajmo tudi plast zapadlega snega. V kolikor imamo večji nasad ga je bistveno ceneje v celoti ograditi z mrežo. V tem času tudi nastavljamo pasti za voluharje.
Živali ne plašimo in ne podimo, saj so vseeno zelo koristne. Mačke so pravi lovci na voluharje in miši.
V jeseni tudi belimo debla z drevesnim belilom. To belilo omogoča, da občutljivo drevje na zelo mrzlih krajih nekoliko kasneje odžene. Zakasnelo pretakanje sokov iz korenin prepreči, da bi sok v primeru mraza zamrznil in tako povzročil pokanje debla. Pogost primer je marelica. Belilo po potrebi spomladi obnovimo.
Varstvo sadnega drevja v jesenskem času
Glive prezimijo na okuženem odpadlem listju, vejah, lubju in v obliki sadnih mumij na krošnjah. Sadne mumije so plodovi okuženi z sadno gnilobo, ki niso odpadli. To je v naslednjem letu vir novih okužb.
Okuženo listje in veje pograbimo iz vrta ali nasada in zažgemo. Pred odpadanjem listja lahko uporabimo bakrove pripravke, da zatremo glive, ki bi se razvile v naslednjem letu. Primer je breskova kodravost.
Občudujemo lahko jesensko obarvanost listja na šmarni hrušici, katere listi se oranžno – rdeče obarvajo, aronijo z vinsko rdečimi listi, kostanj v rumeni barvi listja, vrsti kivija Actinidia arguta z izrazito rumenimi listi, ameriško borovnico v rumenkasto oranžno – rdeči barvi listja.
Zeleni svet priporoča:
🍎 KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
**
📗 KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
👉 KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.
Povezane vsebine:
© Zeleni svet
V članku je omenjeno, da lahko “drevo obdamo z mrežo do višine vej, katerih srnjad ne more doseči”. Zanima me, katera je ta višina, ki je srnjad ne more sodeči? Recimo, da je drevo na ravnini.
Pozdravljeni!
Posamezna sadna drevesa lahko obdamo z mrežo, ki naj bo visoka cca 2 – 2,5 metra. Če gre za večji sadovnjak je precej ceneje celoten nasad obdati z ograjo.
Potrebno je tudi upoštevati povprečno višino snega, ki zapade v vašem območju in višino ograje prilagoditi povprečni debelini snežne odeje.
Uporabna so tudi razna odvračala – repelenti za srnjad ali preprosto človeški lasje katerih vonj jih odvrača. Zadostno količino naberete pri bližnjih frizerjih 🙂
lep pozdrav!
A se marelica še lahko obrezuje? Naša je ena zrasla previsoko in nima dovolj močne opore, stoji ob vrtni hišici in se bojimo, da jo bo morebiten moker sneg zlomil, upognil…druga pa je po tem, ko se je spomladi pod snegom zlomila, nad cepljenim mestom bujno odgnala, tako da so veje pregoste.
Pozdravljeni! Marelice pred zimo ne obrezujte. Poskusite ji postaviti oporo iz močnih kolov, ker ne vidimo slike vam težko svetujemo natančno kako. Vsekakor pa je pri marelici rez omejena le na najnujnejše izrezovanje vej v suhem vremenu.