Repa

Repa pospešuje prebavo in je priporočljiva za zdravljenje bronhitisa, kašlja, angine, ekcemov in aken, pomaga tudi pri obolenju prostate in je močan diuretik. Zelo uporabna je tudi kot priloga različnim jedem, pogosto pozabimo na uporabnost mladih listov, iz katerih pripravimo okusno solato ali stisnemo sok.

Repa razdalja setve in dobri sosedje

Repo posejmo v dolžini 1,5 m, to bo zadostovalo za enega družinskega člana, če jo imamo radi jo imamo tudi več. Med vrstami naj bo 30 do 45 cm, v vrsti jo sejemo na 5 cm in kasneje redčimo na 20 cm.

Dobri sosedje repe v vrtu so ognjič, žametnica, grah, fižol, špinača in solata. Zanimivo je, da je njena dobra soseda grašica, s katero jo sejemo skupaj.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice. Če so vam nasveti všeč, nas priporočite še prijateljem.

Slabi sosedje repe

Slabi sosedje repe so vse križnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, kitajski kapus, listnati ohrovt, koleraba, kolerabica, redkev, redkvica in hren).

Repo sejemo v drugi polovici poletja

Za setev repe je čas v juliju in avgustu. Običajno jo sejemo v drugi polovici poletja, nekateri pa jo sejejo že v juniju. V poletnem času jo sejemo na prosta mesta, ki se pojavijo na vrtu, običajno je največ prostora za zgodnjim krompirjem. Ker ima krajšo vegetacijo jo lahko sejemo še nekoliko kasneje kot kolerabo. Tla pred setvijo repe prekopljemo ali vsaj prerahljamo.

Repa gnojenje, zalivanje in oskrba tal

Repe ne gnojimo z organskimi gnojili. Če je na gredici predhodno uspeval krompir je dovolj hranil ostalo že po tej kulturi. Za optimalni razvoj je med mikroelementi pomemben tudi bor.

Repi zagotovite vlažna tla med vegetacijo in gomolji ne bodo trdi. Ne ugaja ji zastajanje vode, zato je ne sejemo v težka tla, neprimerna pa večkrat rahljamo. Najbolj ji ugajajo rahla in prepustna tla.

Bolezni in škodljivci repe

Pri repi in vrtninah iz družine kapusnic se lahko pojavi težava, ki ji pravimo golšavost kapusnic, ki se pojavi v kislih tleh. Rastline v tem primeru zaradi odebeljenih in zamašenih korenin venejo. Za preprečevanje golšavosti kapusnic najpogosteje uporabljamo apneni dušik, uporabna so tudi druga sredstva za razkisanje tal.

Repa ima lahko težave tudi s plesnijo in srčno gnilobo.

Med škodljivci opazimo tudi bolhača, ki povzroča težave na mladih rastlinah. Opazimo lahko tudi gosenice in kapusovo muho.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste brezplačne vrtnarske novice.
Če so vam nasveti všeč, nas priporočite tudi vašim prijateljem.

Repa spravilo in shranjevanje

Repa raste še pri temperaturah nekaj nad ničlo, zato jo ne pulimo prehitro. S spravilom pričnemo v mesecu novembru. Jeseni običajno cela družina sodeluje pri pripravi kisle repe.

Če nekaj korenov shranite in posadite v lonce za siljenje, se boste lahko v zimskem času uporabljali tudi mlade in okusne liste. Shranjujete jo lahko tudi v, v vlažnih in hladnih kleteh, zasipnicah in pesku. Največkrat pa repo kisamo.

Kisanje repe

Repo naribamo, jo izmenično polagamo v lesene ali plastične posode, dodamo 1-2 % soli, ne pozabimo jo dobro potlačiti, da se na površini pojavi voda. Treba jo je še obtežiti in v nekaj tednih boste uživali v kisli repi. Za kisanje je potrebnih okrog 15 °C, če ne zadostite tem pogojem lahko nastanejo težave.

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *