Kako zmanjšamo porabo vode in ustavimo plevel?

Ali zastirka v poletnem času ustreza vsem rastlinam na vrtu?

Rahljanje tal, odstranjevanje plevela in zastiranje tal ustreza vsem rastlinam, še posebno jajčevcu, papriki in kumaricam, ter ostalim plodovkam, ki so večje porabnice vode v vrtu.

Enkrat na mesec odstranimo zastirko in ponovimo rahljanje tal z Nihajno motiko Pepa, ki omogoča 7 do 10 krat hitrejše delo kot navadna motika. Delo opravite v pokončni drži in brez bolečin v križu.

Jajčevec, paprika in ostale plodovke obožujejo zastirko iz trave, slame ali volne.

Enostavno odstranjevanje plevela na vrtni poti in robovih gredic

Spodrezovanje plevela na vrtni poti in robovih gredic je najlažje takrat, ko je plevel še majhen. To najlažje naredite s pomočjo Nihajne motike Pepa, ki je primerena za manjše in večje vrtove. Delo je najlažje opraviti po padavinah, ki tla zrahljajo in posledično omogočajo lažje delo.

Lahkotno spodrezovanje plevela na vrtni poti z Nihajno motiko Pepa.

 

Z Nihajno motiko Pepa lahko spodrežete plevel na vrtnih poteh in vrtnih gredicah. Tako pred poletjem omogočite razraščanje vrtnin in ustavite plevel, ki z vrtnimi rastlinami tekmuje za vodo in hranila.

KLIKNITE TUKAJ za nakup in uporabo Nihajne motike Pepa, ki omogoča lahkotno okopavanje in hitro odstranjevanje plevela. Za nasvet in pomoč pri nakupu pokličite na 040 669 449.

Rahljanje tal v rdeči pesi in fižolu

Za rahljanje tal so hvaležne vse vrtnine. Ste vedeli, da je fižol je hvaležen za to, da v območje korenin spustite več zraka? Tako se bo bolje in hitreje razraščal.

Z Nihajno motiko Pepa rahljamo tla 7 do 10 krat hitreje kot z navadno motiko. Medvrstni prostor med fižolom rahljamo plitko, saj tako ne poškodujemo korenin. Delo bo hitro in enostavno opravljeno, če ste rastline sadili na primerno razdaljo.

Med vrstami rdeče pese Nihajno motiko Pepa premikate naprej in nazaj. To vam omogoča klip-klap sistem, ki omogoča enostavno in hitro delo. Tako je na vrtu manj plevela, tla pa so rahla in okopana.

Fižol je hvaležen za površinsko rahljanje tal.

nihajna motika na gredici

Tla na gredi z rdečo peso najhitreje rahljamo z Nihajno motiko Pepa.

Nihajna motika Pepa rahlja tla rahlja in preprečuje razraščanje plevela na vrtnih gredicah. Plevel po okopavanju z lahkoto odstranite z gredic ali pa ga pustite na tleh, da se posuši. Priporočamo, da gredice rahljate vsakih 14 dni in po vsakih močnejših poletnih padavinah.

KLIKNITE TUKAJ za nakup in uporabo Nihajne motike Pepa, ki omogoča lahkotno okopavanje in hitro odstranjevanje plevela. Za nasvet in pomoč pri nakupu pokličite na 040 669 449.

Nasvet za poletno zalivanje na domačem vrtu

zalivanje poleti

V poletnem času izdatno zalivamo 2 do 3 krat na teden.

Pri zalivanju je bolje, da zalivamo 2 do 3 krat na teden in takrat bolj obilno. Več vode porabimo v peščenih tleh. Nekoliko manj v težjih ilovnatih tleh. Pri tem se ravnamo po izkušnjah.

V našem vrtu zalivamo tako, da 1 zalivalka pokrije 1,5 m2 površine. Tako so tla dovolj namočena in rastline ne trpijo suše.

Bučke in čebulo pred poletno vročino ustrezno oskrbimo

Bučke v začetku julija že razvijejo veliko listne mase in senčijo same sebe. Če so tla zbita jih rahljajte z Nihajno motiko Pepa. Pri tem pazite, da ne polomite listov, ki so v tem obdobju zelo krhki in se hitro lomijo.

bučke in zastirka iz ovčje volne

Bučke v začetku poletja razvijejo veliko listne mase in senčijo same sebe.

KLIKNITE TUKAJ za nakup Nihajne motike Pepa, ki omogoča lahkotno okopavanje in hitro odstranjevanje plevela. Za nasvet in pomoč pri nakupu pokličite na 040 669 449.

nihajna motika pepa za rahljanje tal

Z nihajno motiko Pepa rahljamo tla med čebulo, da ob padavinah voda ne odteče površinsko.

Če ste čebulo sadili na primerno razdaljo je delo z Nihajno motiko Pepo hitro in učinkovito, saj je rezilo široko 12 cm. Pri delu tudi ne boste poškodovali čebule. Tako ni težav, ki so povezane s poškodbami pri delu.

Tudi v tem primeru Nihajna motika Pepa premaga vrtno motiko. Delo je namreč hitreje opravljeno in vam ostane več časa za uživanje na vrtu.

Paprika, zelje, ohrovt in ostale vrtnine imajo rade zastirko za ohranjanje vlage

Tla rahljamo z Nihajno motiko Pepa in to pred zastiranjem tal. Tla zastiramo pred dolgoročno napovedjo suhega in vročega vremena.  Zastirko postavimo pred poletno vročino. Tako zadržujemo vlago v zgornjem delu tal,  otežujemo tudi razraščanje plevela.

To je najbolje narediti takoj po padavinah, ko so tla še rahla in vlažna.  Tako bo zalivanje, ki vzame vrtičkarju največ časa postalo lažje. V vrtu boste porabili manj vode in dalj časa uživali v lepotah domačega vrta.

vrt zastirka

Tla vedno rahljamo pred postavitvijo zastirke.

Za zastirko je uporabna tudi slama, ki je dolgo obstojna. Zastirka iz trave, ki smo jo pokosili v maju, ne vsebuje semen plevelov je treba večkrat obnavljati, saj hitreje razpade. V poletnem času je najbolj obstojna zastirka iz ovčje volne, ki najbolje zadržuje vlago v tleh in jih hkrati nekoliko pognoji z dušikom.

Zastirka iz ovčje volne

Zastirka iz ovčje volne najbolje zadržuje vlago in hkrati pognoji vrtnine.

Paradižnik na vrtu in rastlinjaku obožuje zastirko

Za zastiranje tal je hvaležen tudi paradižnik. Opravilo je treba narediti v juniju ali začetku julija in to pred hujšo vročino. Pred zastiranjem tal paradižnika priporočamo, da odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Debelejša kot je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode boste porabili za zalivanje.

paradižnik in zastirka na gredi

Na gredi s paradižnikom najprej poskrbimo za rahljanje in potem postavimo zastirko.

 

Tla v rastlinjaku zastremo že pred sajenjem ali setvijo novih vrtnin, da ohranimo vlažna tla.

Pri zastiranju tal s slamo upoštevajte dejstvo, da se slama sčasoma sesede. Zastirka je lahko ob zastiranju debeline tudi 10 cm. Pod vplivom dežja in zalivanja se bo sesedla na primerno višino. Vse vrtnine v rastlinjaku zastiramo takoj po sajenju.

Krompir, melone, kumare in ostale plodovke

Krompir v začetku julija že strni vrste in zastiranje tal ni potrebno. Zgodnje sorte v tem času že izkopljemo. Vsekakor svetujemo, da zastirko uporabite tudi pri melonah, kumarah na opori, čilijih in ostalih plodovkah. Vse omenjene vrtnine so večje porabnice vode in jim zastirka zelo ustreza.

Če rastline sadite v mešanih posevkih priporočamo, da počasi rastoče vrtnine kombinirate s hitro rastočimi. Rastline v mešanih posevkih se gosto razraščajo in senčijo tla. Tako učinkovito preprečujejo izsuševanje tal.

Katera zastirka je najboljša za vrtnine v poletnem času?

Zastirko iz trave večkrat dodajamo in vsakič poskrbimo za rahljanje tal, ker se hitro razgradi. Trava v vročinskih valovih ne raste in jo v poletju primanjkuje. Slama dobro pokrije tla in za razkroj rastlinam odvzema dušik za rast. Najboljša je zastirka iz ovčje volne, ki odlično zadržuje vlago v tleh in hkrati nekoliko pognoji vrt.

Kompostna zastirka vsebuje veliko dušika in hitro nastanejo težave z boleznimi ali blokado hranil. To se še posebno pozna pri paradižniku, ki ima zaradi viška dušika v kompostu blokiran dostop kalcija in kalija.

Zeleni svet priporoča:

Plevel v vrtu odstranimo pred zastiranjem tal. Na vrtnih poteh ga najhitreje odstranimo z Nihajno motiko Pepa, ki ga spodreže hitro in učinkovito. Nihajno motiko Pepa uporabljamo tudi za rahljanje tal na vrtnih gredah in okopavanje.  Rastline so hvaležne za redno nego tal. Privoščite jim najboljšo oskrbo.

KLIKNITE TUKAJ za nakup in uporabo Nihajne motike Pepa, ki omogoča lahkotno okopavanje in hitro odstranjevanje plevela. Za nasvet in pomoč pri nakupu pokličite na 040 669 449.

Več o uporabi Nihajne motike Pepa na domačem vrtu si lahko preberete TUKAJ.

 

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


11 komentarjev na “Kako zmanjšamo porabo vode in ustavimo plevel?

  1. Breda Arnejsek

    Zanima me zakaj je potrebno rahljati zemljo, ki je pod zastirko. Okrog vseh posajenih rastlin in tudi okrog posejanih, cim so vzklile, sem dala zastirko iz miskantusa ze maja oz cim sem jih posadila. Plevela skoraj ni, tisti, ki pa je pognal skozi zastirko, zlasti slak, pa ne morem odstraniti s plevelnikom, ker bi odstranila tudi zastirko. A ker gre rad iz rahle zemlje in ga ni veliko, to ni tak problem. Zanima me tudi ali je zastirka lahko skodljiva (mogoce zacne gniti, spodbuja razvoj plesni oz. Je gnezdo za polze) v danih vremenskih razmerah, ko skoraj vsak dan dezuje. Ali je bolje pocakati s polaganjem zastirke do vrocih poletnih dni? Trenutno sicer ne opazam nobenih skodljivih ucinkov zastirke, ne vem pa, ce je to pravilo sli izjema.

    Hvala za odgovor,
    Breda

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Zemlje pod zastirko ni treba rahljati, saj jo zastirka ohranja rahlo. Slak enostavno zatrgavate tik ob zemlji, tako slabite rastlino v rasti. Zastirko vedno položite v mesecu juniju. Najbolje je uporabiti slamo, lahko je tudi ovčja volna. Pod zastirko se lahko naselijo voluharji. Voluharji so še posebej aktivni v peščeni zemlji.

      Reply
    • Erik

      Zastirka ni podvržena hitremu gnitju, pojavi se lahko plesen, ker iz slame gojimo tudi gobe, so le te za vrt lahko koristne. Zastirka naj se ne dotika sadik. Sicer pa zastirko lahko privzdignete, odmaknete, zrahljate, posušila se bo hitro, prej kot trava, ki sicer pade skupaj. Pod slamo lahko kombinirate tudi plast ali dve časopisa, kartona, odvisno od kulture.

      Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Irena, najbolje jo je pobrati ročno. S sprotnim okopavanjem in spodrezovanjem plevela v vrtu bo težav manj.

      Reply
  2. Danica Fras

    Rada bi presadila rdeco peso. Ali poram liste malo porezati? Kje bolje uspeva : na soncni ali sencni strani vrta? Hvala za odgovor. DANICA

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Danica, odvisno od velikosti pese. Ob resajanju pazite, da zajamete čim več zemlje. Zalite tudi jamico in kasneje zalite celo gredo. Vsekakor mora pesa biti na soncu.

      Reply
  3. majda

    Pozdravljeni
    meni se je že drugo leto zgodilo, da pri zastirki s slamo, paprike dobijo pikavost zato ni bilo nobenega pridelka in šele letos sem ugotovila, da je narobe zastirka, sem jo odstranila in paprike so se popravile oz. bolezen ni šla do konca. Ali je možno, da je res kriva zastirka in zakaj.

    Reply
  4. Judita

    Na njivi na Barju imam polžke v zemlji in polze nad zemljo, predvsem so to rdeči polzi. Za bran pred njimi uporabljam kavno usedline, debela, široka plast, cca 10 CM okoli gredic in lesni pepel. Zdaj so mi pojedli solato. Ker bom presojalo solato, me zanima, če lahko nekaj dni pred sajenjem posujem s pomočjo sita po gredi sodi bikarbono, da bi uničila podzemne polžke, moram po posipu prekopali?Hvala za odgovor.

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *