Zakaj je Slovenija najbolj razvita vrtičkarska država v Evropi?

Naša dežela je prva po številu in velikosti samooskrbnih vrtov

Slovenija je na prvem mestu v Evropi, če jo primerjamo po številu samooskrbnih vrtov na število prebivalcev. Prednjačimo tudi po velikosti sadnega in zelenjavnega vrta na gospodinjstvo. V naši deželi na sončni strani Alp imamo bogato kulturo vrtnarjenja, saj je vrtičkarstvo zelo pogost hobi.

Vrtnarski nasveti so priljubljeni med klasičnimi mediji (radio, TV, tiskani mediji) in na spletu. Vse to se pozna, zato je vsako leto več zelenih prstov, ki vse bolj uspešno vrtnarijo.

Kmečke korenine in ugodni klimatski pogoji

Naša država ima dober geografski položaj in ugodne klimatskega pogoje za gojenje domače zelenjave ter sadja. Slovenski narod ima svoje kmečke korenine na podeželju in skoraj vsaka družina ima nekaj zemlje na vasi.

Veliko starejših se je po koncu delovne dobe vrnilo na podeželje in stanovanja v mestih prepustilo otrokom, ki jih sedaj oskrbujejo z domačim pridelkom.

Dediščina nekdanje države in novi trendi mladih družin

Zelo pogosti so vikendi, ki smo jih množično gradili v nekdanji skupni državi. Skoraj vsak vikend ima površino, ki je namenjena domačemu pridelku.

Kje v Sloveniji najdemo najbolj urejene vrtičke?

Največ vrtov je v nižjih legah osrednje Slovenije in Štajerske. Zagotovo lahko rečemo, da so najbolj pridni vrtičkarji na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Lepo urejene vrtove imajo tudi na Gorenjskem, Dolenjskem, Beli Krajini in Primorskem. Naši vrtnarji so znani po svoji inovativnosti in uporabi naravnih metod, kar prispeva dobri samooskrbi.

Po strokovnosti smo prvi na spletu in na to smo lahko ponosni

V srednji Evropi smo bili v letu 2014 prvi, ki smo začeli množično vrtnariti s pomočjo vrtnarskih nasvetov na spletu. Spletna stran Zeleni svet je bila med prvimi, ki je začela posredovati strokovno vrtnarsko znanje na ta način. Nekaj zanimivih spletnih strani je bilo v tem času samo v Angliji, Nemčiji in Avstriji.

Ostala Evropa se je še razvijala na področju digitalnega vrtičkarstva. Še vedno nadaljujemo svoje poslanstvo na spletu. Znanje delimo tudi z vrtičkarji preko televizije, radia in tiskanih medijev.

Kakšne vrtičke imajo naši sosedje in kdo nam najbolj sledi?

Avstrija ima več okrasnih vrtov in malo klasičnih za samooskrbo. Enako je v Nemčiji in Italiji. Nemci imajo dokaj dobro razvite manjše vrtičke, ki jih pravijo “Schrebergärten” ali “Kleingärten”. Na takih vrtičkih se sproščajo in pridelajo nekaj sadja in zelenjave.

Na Hrvaškem se v zadnjih letih zelo vzpodbuja vrtnarjenje, ki je postalo pravi modni hit. Trenutno so na drugem mestu, če jih primerjamo z zahodnimi sosedi. Vrtovi pri naših južnih sosedih so bolj razviti v severnih področjih, ki so bližje Sloveniji in v Istri.

Mediji v različnih državah in vpliv na samooskrbo vrtičkarjev

Na hrvaški nacionalki imajo eno najbolj gledanih vrtnarskih oddaj v regiji. Škoda, ker podobne oddaje nimamo tudi na naši televiziji. V Avstriji se na ORF bolj spodbuja lepo urejene okrasne vrtičke. Nemčija vsako leto hitreje napreduje v smeri Slovenije, saj njihovi influencerji vse bolj prebujajo zavest o domačem zelenjavnem vrtu.

Primerjava Velike Britanije in Slovenije pri domačem vrtu

Na otoku (Velika Britanija) je vrtnarjenje najbolj razvito v Evropi. Zelo veliko imajo skrbno urejenih okrasnih kotičkov, parkov in vrtov. Njihovi vplivneži na spletu so močno dejavni v smeri samooskrbe. Na vrtovih gojijo veliko kokoši in ostalih živali.

Slovenija ima več klasičnih vrtičkov na prebivalca, saj imamo več hitro dostopnih parcel za vrtnarjenje v mestu in podeželju. Naša prednost je ta, da imamo manjša mesta in veliko prostora za vrtičke na obrobju. Množično vrtnarimo tudi na podeželju.

Za turiste v Sloveniji je domač hišni vrt prava atrakcija

Trendi v zahodnih državah in pogled na našo deželo

V Franciji in ostalih zahodnih državah EU je v trendu permakultura, ki je v Sloveniji priljubljena med mlajšimi vrtnarji. Žal so nekateri vplivneži pri nas nagnjeni k trženju dragih tečajev in pogosto nimajo ustrezne izobrazbe, da bi lahko prenašali zdrave prakse na vrtičkarje. Agronomi so izjema in delajo dobro tudi v tej smeri.

Kje je najbolj razvito urbano vrtnarjenje?

V Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, … je veliko urbanih vrtičkarjev, ki vrtnarijo v stanovanju. Podobno je v ostalih velikih mestih v območju EU. Tam je več kritične mase za urbano vrtnarjenje, zato je tudi več ponudbe izdelkov, ki podpirajo to vejo vrtičkarstva.

V Sloveniji smo na tem področju v zaostanku, saj imamo dovolj lastnih površin za klasično vrtnarjenje in nam ni treba vrtnariti v sobi, na terasi ali balkonu.

Razvoj vrtnarjenja v slovenskih mestih in pogled na podeželje

Pogled na sosedov vrt razkrije našo dominanco na samooskrbi

Včasih je dobro pogledati v sosedov vrt in spoznati, da smo v Sloveniji prvi na področju klasičnega vrtičkarstva v Evropi. Imamo srečo, da živimo na tako lepem delu sveta, ki nas vsako leto nagradi s svežim in zdravim pridelkom. Lahko smo veseli, da imamo veliko zelenih prstov, ki skrbijo za bogato letino. Višek pridelka zagotovo razdelite med prijatelji in širšo družino.

Ohranimo zdravo vrtnarjenje in naše kmečke korenine

Vrtnarjenje je zdrav hobi, ki omogoča številnim družinam, da pridelajo dovolj svežega sadja in zelenjave za samooskrbo. Poleg tega je okolju prijazno, saj zmanjšuje emisijo ogljikovega dioksida, ki je potreben za prevoz pridelka do trgovin.

Zelenjavni in sadni vrt je zelo priljubljen v številnih državah v Evropi, mi pa smo na tem področju vodilna država in na to smo lahko ponosni. Naše kmečke korenine niso pozabljene in prav je, da znanje o samooskrbi prenašamo na novi rod.

Zeleni svet priporoča:

Povezane vsebine:

• Villa Fabiani, vrtnice in čudovit rožni vrt v Kobdilju na Krasu
• Naravno odporne sorte krompirja
• Mikrozelenjava: Majhne rastline, ki krepijo naravno odpornost
• Zajčki, cinije, petelinji greben in tagetes – cvetoče lepotice podeželskih vrtov