*** Zelenisvet.com – vodilni vrtnarski medij ***

Breskve in nektarine

Breskve in nektarine uživamo kot sveže sadje. Plod vsebuje provitamin A, B in C vitamin, ter veliko mineralov. Iz njih lahko pridelujemo sokove in kompote, želeje, marmelade, suhe krhlje in tudi žganje.

Breskev deluje kot diuretik,  sodeluje pri čiščenju krvi in pomaga odpravljati težave pri ledvičnih kamnih.

Opraševanje breskve

Cvet sorte veteran

Breskve in nektarine so večinoma samooplodne. Se pa najdejo redke izjeme, ki niso samooplodne, kot je sorta breskve I.H. Hale.

Breskve cvetijo pred olistanjem od druge polovice marca in prvo polovico aprila. Na oploditev v veliki meri vplivajo vremenske razmere, zlasti nevarna je prenizka temperatura zraka in močan veter, ki onemogoča ali ovira čebelam let.

KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.

Rodni les breskve

breskev_rodna_siba_1

Rodna šiba

Iz glavnih ogrodnih vej izraščajo veje in vejice, ki s časom v notranjosti nepravilno oblikovane in pregoste krošnje odmrejo. Rodni les pa se na nepravilno obrezovanih in neredno pomlajevanih drevesih seli na obod krošnje.

Tipi rodnega lesa pri breskvah in nektarinah so: kratke rodne vejice, cvetni šopki, majske kitice in rodne šibe.

Rez breskve

Pri breskvah in nektarinah opravimo predpomladansko rez in kasneje konec junija tudi poletno rez. V primorju in vinorodnih območjih lahko breskve obrezujemo že v začetku februarja, v kontinentalnem delu pa rez opravimo marca, ko mine nevarnost mraza.

Podlage ze cepljenje breskve in nektarine

Breskve cepimo na generativno podlago breskov sejanec in njegove selekcije. To je izpeljanka iz semena vinogradniške breskve. Sorte na sejancu rastejo bujno in razvijejo dobro razvejan koreninski sistem.

Kadar sadimo breskve na sušna obmorska področja izberemo breskve cepljene na mandelj. Mandelj razvije globok koreninski sistem in je zato primeren za področja, ki so problematična za sušne razmere.

Poznamo pa tudi številne vegetativne slivove podlage, pri katerih drevesa rastejo manj bujno, so odporne proti talnim nematodam in imajo tudi daljšo življensko dobo.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas priporočite tudi prijateljem.

Gojitvene oblike breskev

Breskve in nektarine v kontinentalnem delu vzgajamo v vretenast grm ali v ploščato gojitveno obliko imenovano palmeta in pahljača. Slednji lahko vzgajamo tudi ob zidu. V primorju breskve gojimo v obliki kotlaste krošnje. Kotlasta krošnja je manj primerna za celinske razmere zaradi nevarnosti snegoloma ogrodnih nosilcev (ogrodnih vej).

Poznamo tudi stebraste sorte breskev in nektarin, ki jih na manjših površinah obrezujemo po sistemu stebričaste vzgoje, kjer samo z krajšanjem poganjkov na čep ali reznik nadomeščamo in vzpodbujamo nov rodni les.

V zadnjem času smo priča pritlikavim in zelo počasi rastočim (dwarf) sortam, ki rastejo zelo počasi in dosežejo obseg krošnje do dva metra v desetih letih.

  

Redčenje plodov breskev

Redčenje plodov pri breskvah pomaga ohranjati rezmerje med rastjo in rodnostjo, kot tudi boljšo olesenitev lesa pred zimo. Preobložene breskve slabše nastavijo cvetne brste, drevo se prej izčrpa in življenska doba breskovih dreves se zmanjša. Vse o redčenju plodov na sadnem drevju preberite v članku.

Breskve bogato cvetijo in v ugodnih razmerah nastavijo kar lepo število plodičev. Plodiče razredčimo, ko so v velikosti oreha. Ukrep izvedemo po navadi v drugi polovici maja, po naravnem trebljenju.

Na rodni šibi pustimo en plodič na vsakih 15 do 20 cm. Plodovi se bodo lepo razvili in tudi dozorevanje bo bistveno bolj enakomerno. Odstranjujemo tudi poškodovane plodove, okužene od kodravosti in premajhne zakrnele plodiče, ter dvojčke.

Gnojenje breskev

Pri sajenju posameznega drevesa breskve na vrtovih že pri sajenju izkopljemo večjo jamo in založno pognojimo s fosforjem in kalijem. Teh gnojil prva tri leta po sajenju ne dodajamo več. Kasneje v dobi rodnosti jih dodajamo vsako leto v priporočenih odmerkih.

Breskve in nektarine so veliki potrošniki dušika. Le tega trosimo od marca do junija v treh obrokih na drevo. Izberemo dušik v obliki amonsulfata.

Prvo leto zadostuje dve do tri pesti (cca 200g) mineralnega dušika, drugo leto tri do štiri pesti (cca 400g) in tretje leto štiri do pet pesti (cca 500g) na drevo.

Dušik dodajamo pred cvetenjem, po cvetenju in v času trebljenja plodičev konec maja in v začetku junija.

Klimatske in talne zahteve breskev

Breskve imajo rade topla območja. To so obalne in vinogradniške lege. V vrtovih jo sadimo v zavetje. Slabo dozorel les lahko pozebe pri sadikah ki niso utrjene proti mrazu. Nektarine so še bolj toploljubna vrsta kot breskve.

Pri breskvah je nevarnost pozebe lesa in brstov v kolikor pride stredi zime do nenadnega spusta temperatur. Cvetni brsti lahko v poznih spomladanskih pozebah preminejo pri -5°C.

Breskev lahko brez večjih težav vzdrži do -20°C.

Breskve imajo rade globoka in peščeno-ilovnata tla. Občutljive so na visoko vsebnost kalcija v tleh. Rade imajo rahlo kiselkasto reakcijo tal. Ne ustrezajo jim slabo odcedna ilovnata tla z malo kisika in zastajanjem vode.

Breskev prav tako rada trpi sušo v preveč peščenih tleh. V času suše nujno rabi namakanje,  ker sušna obdobja sovpadajo z časom formiranja in dozorevnja plodov. Če sušno obdobje nastopi spomladi v času cvetenja in oplodnje, jo prav tako namakamo.

Bolezni in škodljivci breskve

Nadvse nadležna glivična bolezen breskev je breskova kodravost. Pojavi se ob brstenju. Listi se nakodrajo v obliki mehurjaste tvorbe in odpadejo. Bolezen se naseli tudi na plodove, ki zakrnijo v razvoju.

Breskovo kodravost preprečujemo z sredstvi na osnovi bakra pred odganjanjem z katerimi dobesedno operemo drevo. Drevo se po okužbi znova olista vendar slabi z razvojem. Tretiramo z bakrovimi pripravki pred odganjanjem z predpomladanskim škropljenjem.

Okuženo listje jeseni in sproti odstranjujemo iz vrta in drevesa. Sadimo odporne sorte in upoštevamo optimalen čas škropljenja.

Pri breskvah se pojavlja tudi cvetna monilija, breskov škrlup na plodovih in listna luknjičavost koščičarjev na listih.

Od škodljivcev se skoraj vsako leto razmnožijo listne uši, breskov zavijač (črvivost plodov) in ponekod breskov molj. Občasno breskve na določenih območjih napadajo tudi razne vrste kaparjev.

  

Obiranje in skladiščenje breskev in nektarin

Breskve v domačem vrtu predvsem namenjamo sveži porabi in predelavi v kompote in marmelade. Za krajše skladiščenje obiramo, ko se plodovi začnejo barvati pri belo mesnatih sortah v belkasto barvo, pri rumeno mesnatih pa v oranžno rumeno.

V dobri kleti ne zdržijo dolgo. Običajno dobra dva tedna. Nekoliko dlje obstanejo v hladilnikih.

Breskve in nektarine ne dozorevajo enakomerno in jih pobiramo v enotedenskih do desetdnevnih razmakih.

Zeleni svet priporoča:

KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
**
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


3 komentarjev na “Breskve in nektarine

  1. Milena Humski

    odličen članek, le manjka video o rezi breskve, ki je kar dokaj komplicirana-potrebno bi bilo pokazati rez mladega drevesa in starejšega-ker meni kar rade gredo preveč visoko. Vzgajam in cepim jih pa že vrsto let sama-nisem pa dobra pri rezi.

    Odgovori
  2. Zdenka

    Tudi jaz bi pohvalila napisan članek,pridružila pa bi se Mileni,kajti jaz imam iste probleme.pa prosim video do spomladi.

    Odgovori
  3. Rudi

    Odličen članek in video imate, informacij v mojem primeru pa ne najdem.Sem kupil večletno sadiko breskve v loncu ,prodajalec mi je porezal veje skrajšal pa ne,zdaj nam je zrasel 2,5m in na deblu nima vej.V višini 1,5 ima 4 tanki-kratkih vej nato na 2m isto,na vrhu pa tri močne veje.Deblo je debel ca 4cm,
    Kako naj jo obrežemo?
    Hvala in Lp

    Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

© Zeleni svet. Vse pravice pridržane. 
Skupnost ljubiteljev rastlin, narave, urejenega bivalnega prostora in ekološkega vrtnarjenja.