Mandarina, pomaranča, limona in ostali citrusi

Rod Citrus zajema preko 60 predstavnikov, poznamo pa tudi veliko medvrstnih križancev. Posebno razširjeni so pri gojiteljih limonovci, pomarančevci, mandarinovci, kumkvat in kalamondin. Slednja sta priljubljeni lončnici predvsem za dekoracijo notranjih prostorov, ker plodove obdržita do pomladi. Kumkvat ima užitne plodove, katere uživamo lahko z lupino.

V celinskem delu sadimo zgodnejše sorte mandarin

Mandarinovec obrodi jeseni odlične sveže agrume, ki jih lahko gojimo tudi v kontinentalnem delu Slovenije. Lupina mandarine ni užitna, meso je sladko in sočno. Vsebujejo veliko vitamina C in so še posebno priporočljive za preprečevanje prehodnih obolenj.

Sorte mandarin delimo na zgodnje, srednje in pozne.  V kontinentalnem delu je bolje izbirati med zgodnjimi sortami, ki rodijo pred jesenskim mrazom.

Sorto zelo zgodnjega mandarinovca Satsuma Miyagawa in Okitsu obiramo v prvi polovici meseca oktobra. Nekoliko kasneje obiramo sorto Chahara. Mandarine obiramo, ko se pričnejo barvati v orančno barvo. To je treba storiti še pred močnejšimi ohladitvami. V primeru, da plodove ujame močnejši mraz okus ne bo več tako dober. Prve plodove obiramo 3 leta po sajenju.

V posodah jih lahko gojimo tudi v notranjosti Slovenije. V zimskem času prenesejo temperature tudi do – 12 stopinj C.

Tabela 1: Sorte mandarin po času cvetenja, obliki ploda, času obiranja in minimalni temperaturi.

Klementinke imajo srednje debelo, gladko, oranžno lupino. Meso je sočno, zelo aromatično in nima veliko kisline.

Limona je vsestransko uporabna in koristna

Limonovec sodi med najbolj priljubljene posodovke, ki jih zasledimo v naših domovih. Plodovi so dodatek toplim napitkom, ki krepijo imunski sistem. Vsi prisegamo na zdravilno moč vitamina C, ki dejavno izgrajuje vezivna tkiva, pospešuje rast las in nohtov, izboljšuje vid in krepi ožilje.

Limona sorte Mayer je zelo priporočljiva za gojenje v loncih. Gojimo jo lahko v bližini morja, rek in notranjosti Slovenije. V celinskem delu jo posadimo v posodo, v obmorskih krajih največkrat na prosto. Ustreza ji južna lega. Pazimo predvsem, da je ne sadimo v težka glinasta tla.

Tabela 2: Limona sorta Mayer po času cvetenja, obliki ploda, času obiranja in minimalni temperaturi.

Sorta limonovca „Mjesečar“ prav tako rodi lahko večkrat v letu, v kolikor ima idealne pogoje. Plod je debel in podolgovat z debelejšo lupino.

Tabela 3: Limona sorta Mjesečar po času cvetenja, obliki ploda, času obiranja in minimalni temperaturi.

LIMONA
Sorta	Mjesečar
Cvetenje	večkrat letno
Plod	srednje debel, podolgovat z debelejšo lupino, kisel, aromatičen
Čas obiranja	večkrat letno
Temperatura	zdrži do -5 stopinj C, ko je starejša, idealno do +5 stopinj C
Posebnost	zelo primerna za gojenje v večjih loncih in nasadih

Uporabnost domače limonine lupine

Eterična olja v lupini imajo močno aromo, ki izboljša mnoge jedi in napitke. V lupini zasledimo tudi limonen za katerega se domneva, da podpira encime, ki zavirajo sprožilce rakastih obolenj. Koščke lupine (brez bele plasti) lahko damo v juhe ali pa jih uporabimo v sladicah.

Dozorevanje limone

Limona sorte Mayer rodi trikrat na leto. Vsi limonovci v zimskem času dozorijo tudi v zaprtih in hladnih prostorih. Potrebujejo le dovolj svetlobe, zato jih postavimo tik ob okno in si pomagajmo z dodatno osvetlitvijo (žarnice za podaljšanje dneva) namenjeno izključno gojenju rastlin. Takoj, ko se dan začne daljšati, se prebudijo in začnejo cveteti. Limonovci, ki imajo jeseni še zelene plodove primerne velikosti bodo dozoreli v mesecu decembru ali januarju v zaprtih prostorih.

Domača pomaranča je najboljša

Pomaranče so tipično zimsko sadje. Poznamo številne sorte, tako zasledimo pomaranče z rdečim in rumenim mesom. Lupina domače pomaranče se uporablja kot dodatek jedem.

Pomaranča sorte Nevelina ima razvejano gosto krošnjo okrogle oblike. Plodovi sorte Nevelina so brez koščic in dozorijo v decembru. Gojite jo lahko na prostem ali v posodi. 

Tabela 4: Pomaranča sorta Nevelina po času cvetenja, obliki ploda, času obiranja in minimalni temperaturi.

Ostali citrusi

Kumkvat ne sodi v rod citrusov temveč v sorodni rod Fortunella. Rastlina zraste do 3 m visoko in sicer kot drevo ali grm. Pogosto jo gojimo kot okrasno rastlino. Uživamo sveže plodove, kar cele ali pa olupljene saj je njihova tanka lupina užitna. Plodove lahko tudi kandiramo ali sušimo. Je tudi priljubljena lončnica za dekoracijo notranjih prostorov.

Kalamondin je manjše drevesce, ki počasi in vztrajno raste. Kot majhne sadike so priljubljene lončnice in kasneje posodovke. Plodovi so kiselkasti. Na drevescu se obdržijo do pomladi, kar je glavna okrasna vrednost.

Sajenje limone in ostalih citrusov v posodo in na prosto?

KLIKNITE ZA VIDEO NASVET O SAJENJU CITRUSOV V LONCE:

Pomembno pri sajenju je da se sadiko skrajša na nekje 80 cm. Ob sajenju v posode izberemo lonec, ki je velik cca. 40 litrov, čez nekaj let jih presadimo v lonec velikosti 60 litrov.

Če jih sadimo na prosto naj bo sadilna jama velika vsaj nekje 50×50 cm in globoka 50 cm. V sadilno jamo lahko dodamo tudi zemljo za citruse in pomešamo z vrtno zemljo. Paziti moramo, da cepljenega mesta ne pokrijemo z zemljo. Sadiko, ki jo sadimo pokrijemo z največ 2 cm zemlje. Enako naredimo, če jo sadimo v posodo.

Kako zalivamo mandarino, pomarančo, limono in ostale citruse?

Vsi citrusi ne marajo klora. Če se zaliva z vodo iz pipe priporočamo naj voda stoji v loncu vsaj dva dni, da klor izhlapi. V poletnem času jih zalivamo na 3 dni, pozimi enkrat krat na mesec. Če jih gojimo v posodi jih poleti zalivamo tudi bolj pogosto.

Pred hujšim mrazom jih umaknemo v zavetje

Limono, pomarančo in mandarino v toplejše prostore prenesemo konec septembra, začetek oktobra, ko se nočne temperature znižajo pod 10 ºC. Za prezimovanje izberemo svetel, hladen in zračen prostor, s temperaturo med 5 in 10 ºC.

Če jih premaknemo prepozno, zaradi temperaturnega in svetlobnega šoka odvržejo liste. To se običajno v pomladanskem času na novo obraste.

Zeleni svet priporoča:

Domače mandarine in limone lahko gojite na prostem in v posodah.

Preberite več o vzgoji citrusov v loncih.

© Zeleni svet