Pridelek navadnega kaprovca je boljši, če jih redno režemo. Neodprti cvetni popki so uporabni v kulinariki. Kapre so zelo cenjene tudi v ljudskem zdravilstvu.
Cvetenje je najlepše konec pomladi in v poletnem času
Ste vedeli, da čudovit cvet kaper cveti samo en dan?
Cvet kaper je izredno velik in zelo lep. Sestavljen je iz rožnatih prašnikov, ki so zelo številni in modrikastega pestiča, ki se nahaja na dolgem peclju.
Cvetenje kaper občudujemo od maja do septembra. Cvet cveti zelo kratek čas, saj se odpre samo za en dan in se potem hitro posuši.
Cvet se po cvetenju hitro posuši.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
Kapre so povešav in hitro rastoči grm z užitnimi cvetnimi popki
Kapre uvrščamo med trajnice, ki na istem mestu uspevajo vrsto let. Rastlina v višino zraste do 1 m in ima globoke korenine. Veje so dolge do 1 m, povešene do lokasto upognjene, obraščene so z mesnatimi, ovalnimi listi, ki so gladki in zelene barve.
Kapre ali navadni kaprovec se lepo razrašča čez škarpe.
V posodah so običajno manjše rasti. Gojimo jih zaradi trdih neodprtih cvetnih popkov, ki se uporabljajo kot začimba.
Naravno rastišče in gojenje v posodah
Kapre in naravno rastišče v Piranu.
V toplejših krajih Slovenije raste predvsem samoniklo. Največkrat jih opazimo na stenah in ruševinah ter nad skalami ob obalnih področjih. V celinskem delu jo gojimo predvsem kot posodovko, ker ne prenaša nizkih temperatur.
Pri pripravi zemlje za gojenje v posodi poskrbimo za dobro drenažo, ker kapre ne prenašajo zastajanje vode v posodi.
V celinskem delu Slovenije jih ogrožajo nizke temperature
Kapre prenašajo zelo visoke temperature. Brez težav uspevajo tudi pri temperaturi 40 °C in več. Občutljive so predvsem na nizke teperature, saj propadejo pri temperaturi -8 °C. V ostalih delih Slovenije jo zaradi nevarnosti pozebe že v sredini oktobra premaknemo v hladen vetrolov, svetlo garažo ali hladno stopnišče.
Na temperaturi okrog 5 do 10 °C jo hranimo do aprila, ko jo nizke temperature ne ogrožajo več. Posode poleti prestavimo na izrazito sončno in toplo lego.
Kapre niso zahtevne za tla
Navadni kaprovec je skromna in nezahtevna rastlina.
Kapre najbolje uspevajo v bazičnih tleh s pH vrednostjo med 7,5 do 8. Glede tal kapre niso zahtevne in se prilagodijo različnim tipom rastišča. Odporne so celo na slana tla.
V naravi jih najdemo v glinenih, peščenih tleh in apnenčastih suhozidih, starih kamnitih stavbah. Najbolje uspevajo v tleh, ki so dobro odcedna in peščena.
Kako režemo in gnojimo kapre?
Kapre, ki jih gojimo v posodah ali vrtu pognojimo s kompostom ali organskim gnojilom v pomladanskem času. To naredimo v začetku rasti poganjkov. Kapre rodijo na enoletnih poganjkih, zato jih spomladi porežemo do osnove. Na rastlini ne puščamo vidnih brstov.
Dober mesec po rezi poganjke ponovno redčimo in pustimo najmočnejše in najdaljše poganjke, ki so najbolj rodovitni. Grm kaper je po taki rezi in oskrbi tudi lep in zračen.
Kapre uspešno razmnožujemo s pomočjo potaknjencev
Pri razmnoževanju kaper boste najbolj uspešni, če jih razmnožite s pomočjo stebelnih potaknjencev. Za razmnoževanje izberemo potaknjence, ki so debeli 1 cm in dolgi med 15 in 20 cm. Režemo jih od februarja do konca aprila.
Za boljše ukoreninjanje jih pomočimo v hormon za ukoreninjanje olesenelih potaknjencev. Potaknjence potaknemo v substrat, ki je dobro propusten in reven s hranili.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
Razmnoževanje iz semena je manj uspešno
V obmorskih krajih jih iz semena razmnožujemo v februarju in marcu. Globoko v suhozid dodamo malo zemlje in vanjo s pinceto potisnemo seme.
Več semen skupaj lahko v pomladanskem času posejemo tudi v posode, ki jih napolnimo s peskom in šotnim substratom. Treba je vedeti, da ima seme kaper zelo slabo kalivost.
V zimskem času posode premaknemo na varno pred zmrzaljo in jih spomladi pomovno postavimo na prosto. Po kalitvi jih presadimo v manjše lončke ali na stalno mesto (toplejši kraji). Zaradi slabe kalivosti semena ta način razmnoževanja ni najbolj uspešen.
Obiranje kaper in pridelek na grm
Zaprte cvetne brste kaper obiramo od maja in v poletnih dneh. V naravi jih največkrat obiramo ročno, postopoma in večkrat v sezoni. Prvo leto po sajenju je pridelek zelo majhen. V drugem letu je že večji in se povečuje vsako leto.
Kapre dobro rodijo četro leto po sajenju.
Kapre polno rodnost dosežejo v četrtem letu po sajenju. Takrat lahko na grm naberemo okrog 2,5 kg plodov. Zelo dobro rodijo po petem letu. Grm kaper nas obdarja s plodovi do 30 let, zato jih v naravi posadite v obalnih področjih. V ostalih delih Slovenije pa bodo uspevale kot posodovke.
Kapre in uporaba v kuhinji
Neodprti cvetni popki so zelo uporabni v kulinariki.
V kuhinji uporabljamo njihove cvetne popke. Kapre največkrat konzerviramo v kisu ali soli, saj so sveže nabrani brez okusa. Vlagamo jih lahko tudi v olje.
Njihov pikanten, slan okus in poseben aromatičen vonj oplemeniti okus testeninam, omakam, ribam, mesnim jedem in solatam. Nekateri ljubitelji kaper kuhajo polzrele in zrele plodove. Užitni so tudi mladi listi, ki jih uporabljamo kot zelenjavo, lahko jih tudi konzerviramo.
Uporaba in delovanje kaper v ljudskem zdravilstvu
Zdravilno moč kaper je dokazna tudi v moderni medicini. Ugotovljeno je, da imajo antioksidativno delovanje. Preventivno krepijo telo pred boleznimi srca, žil in ostalimi boleznimi sodobnega časa. Kapre pomagajo tudi pri težavah s hemeroidi, delujejo tudi kot diuretik. Ste vedeli, da kapre blažijo menstrualne težave, vročino, izkašljevanje in glavobol?
Uporabne so tudi v ljudski medicini, ker pozitivno delujejo na ledvica, slabokrvnost, revmo, stimulativno delujejo tudi na funkcije jeter.
KLIKNITE TUKAJ in se naročite na brezplačne novice Zeleni svet.
Čaka vas tudi uporabno darilo.
© Zeleni svet
