Alen Lenič je študent Biotehnične fakultete, ki je v okviru praktičnega usposabljanja pripravil članek o rastlinjaku v mesecu marcu. Študent obiskuje univerzitetni študij kmetijstva – agronomije.
Cvetenje jagod in najhitrejši krompir
V rastlinjaku so temperature bistveno višje kot v okolici. To rastlinam omogoča hitrejši razvoj in s tem zgodnejše plodove. Opazna razlika se vidi na jagodah. V samem rastlinjaku so se že formirali cvetovi, medtem, ko se v gredici razraščajo prvi listi.
Cvetenje jagod v rastlinjaku.
Jagode v vrtu.
Posadili smo tudi krompir sorte Arrow, ki velja za najzgodnejšo sorto pri nas, pobiramo ga že po 60 dneh. Kot poizkus smo ga posadili v gredo in v posodo, da primerjamo kje bo hitreje zrasel. V rastlinjaku raste tudi špinača, česen, solata, redkvica, azijska listna zelenjava, grah in ostale vrtnine.
Prvi krompir je pokukal na plano
Rahljanje tal je pomembno opravilo
Tla rahljamo vsakih 10 do 14 dni.
Z vsakim zalivanjem se zemlje nekoliko zbije in po nekaj mesecih je to lahko problem. Preventivno se tla na 10 dni površinsko prerahlja. Najlažje to storimo s trirogom.
Ko rahljamo hkrati zatiramo vse že kaleče plevele. Samo rahljanje nam ne vzame veliko časa, pripomore pa ogromno. Globoko rahljanje izvedemo približno 10 dni pred setvijo, kasneje pa rahljamo samo površinsko.
KLIKNITE TUKAJ za vrtnarske knjige in pridobite znanje za delo na vrtu.
Zalivanje domačega rastlinjaka
Zalivanje je v rastlinjaku redno in nujno opravilo.
Ker je rastlinjak pokrit in temperatura v njem visoka, se tla hitro izsušijo. Zato moramo za vodo priskrbeti sami, da rastline ne trpijo suše. V večjih rastlinjakih lahko uporabljamo namakalni sistem, priporočamo ga tudi v manjših rastlinjakih. Drugače je treba zalivati dvakrat tedensko, ob visokih temperaturah tudi večkrat.
Rastline zaščitimo pred stresom in nizkimi temperaturami
V primeru pozebe si lahko pomagamo z vedrom žerjavice. Zvečer ga postavimo v rastlinjak in tako zagotovimo dodaten vir toplote. Poleg žerjavice lahko rastline zaščitimo tudi z gnojili. Pred pozebo se dodajo alge, te blagodejno vplivajo na razvoj korenin in samo rastlino. Po pozebi gnojimo z aminokislinami, ki so osnovni gradnik beljakovin v rastlini.
Alen je občutljive rastline dodatno zaščitil pred pozebo.
Vodi za zalivanje dodamo alge ali aminokisline.
Gnojili dodajamo v vodo za zalivanje ali s škropljenjem skozi liste. Alge in aminokisline uporabljamo izmenično na 10 dni do 14 dni.
Z zračenjem rastlinjaka preprečimo vročinski stres
Temperatura v rastlinjaku je neprimerno višja kot v okolici. To nam omogoča hitrejši razvoj rastlin. Vendar pa se lahko temperatura dvigne preveč, kar pomeni stres za rastlino. To se še posebno rado zgodi ob lepih sončnih dnevih.
Da bi se temu izognili, redno zračimo rastlinjak. Z zračnjem pričnemo že v jutranjih urah. Ob lepem sončnem vremenu je treba rastlinjak odpreti že do 9 ure.
Rastlinjak v marcu redno zračimo.
V poznih popoldanskih urah, ko sonce izgubi svojo moč rastlinjak zapremo in akumuliramo toploto zraka za čez noč.
Kaj raste v rastlinjaku meseca marca?
Naš rastlinjak je velik 6 x 5 m. Poleg sredinskega pasu, ki je namenjen gibanju, poskušamo izkoristiti vsak centimeter, kot se le da.
Na desni strani imamo solato, redkvico, mlad česen, grah, peteršilj. V aprilu bomo ob kole na opori in mrežo usmerili kumare. Desni rob bo v začetku aprila zasedel še nizek fižol. Na sredini imamo v posodah posajen krompir, da vidimo katera sorta je najhitrejša.
Alen Lenič in pogled na rastlinjak v začetku marca.
Na levi strani rastlinjaka rastejo jagode, čebula, špinača, zgodnji krompir, ter azijska listna zelenjava. Sejali smo tudi tržaški solatnik. Za kolobarjenje bomo naslednje leto samo zamenjali strani.
Zeleni svet priporoča
Rastlinjak omogoča celoletno oskrbo z domačo zelenjavo. Pridelek pobiramo celo leto in smo tako povsem samooskrbni. Za štiri člansko družino je najbolj primeren rastlinjak velikosti 5 x 6 m.
KLIKNITE TUKAJ za vrtnarske knjige in pridobite znanje za delo na vrtu.
© Zeleni svet
