Prekmurska Vzorčna Kmetija in trajnostno kmetijstvo v Pomurju

Kmetija v srcu prekmurske ravnice

Prekmurska Vzorčna Kmetija je prva vzorčna kmetija te vrste v Sloveniji in je projekt Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Projekt je podprt tudi s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije za razvoj podeželja.

Kmetija se na tem mestu nahaja že dalj časa, v zadnjih letih pa je bila preoblikovana v nov namen. Stavba ki je deloma obnovljena je lepo ohranjena in sezidana v tipičnem madžarskem stilu.

KLIKNITE NA VIDEO ZA PREDSTAVITEV PREKMURSKE VZORČNE KMETIJE:

Glavni namen vzorčne kmetije in zanimive dejavnosti

Na vzorčni kmetiji se osredotočajo na pašno rejo živali, kot so sivo govedo, krškopoljski prašiči, mangalice in konji, ter pridelavo zdrave hrane, vključno s šparglji, borovnicami, jagodami in zelenjavo.

Kmetija je tudi praktični priročnik za dobre prakse v kmetijstvu, z informacijami, nasveti, dogodki spodbujajo razvoj kmetijske dejavnosti na narodnostno mešanem območju.

Namen je oživiti kmetijstvo na območju, kjer število kmetij upada zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja podjetniške pobude. Na drugih dislociranih enotah se ukvarjajo tudi z žganjekuho (Krplivnik), mlinarska dejavnost (Domanjševci), čebelarstvo (Motvarjevci Alvarium), pridelava namiznega grozdja, odporne sorte (Dolga vas).

Učna kmetija v tipičnem madžarskem slogu.

Obstoječa kmetija se je preusmerila v vzorčno, učno kmetijo.

Ekološki pristop za zeleno prihodnost

Kmetija deluje po načelih ekološkega kmetovanja, kar pomeni popolno odsotnost pesticidov, umetnih gnojil ter drugih škodljivih snovi. Ta pristop poudarja sožitje s naravo in spoštovanje naravnih ciklov, pri čemer ne gre samo za način pridelave hrane, temveč za celovit pristop k sobivanju z naravo.

Osredotočajo se na ohranjanje rodovitnosti tal, spoštljivo ravnanje z živalmi in pridelavo zdrave hrane z minimalnim vplivom na okolje.

Obnovljeni rastlinjak kjer trenutno gojijo predvsem jagode.

Biodinamično kmetovanje za sožitje z naravo

Poleg ekoloških pristopov prakticirajo tudi biodinamično kmetovanje, ki predstavlja še korak dlje v razumevanju naravnih procesov. Upoštevajo kozmične ritme in cikle, kot so lunine mene, uporabljajo posebne biodinamične pripravke za krepitev rastlin in izboljšanje tal.

Pomembno vlogo pri biodinamičnem kmetovanju ima tudi sivo govedo, katerega gnoj se uporablja za pripravo biodinamičnih pripravkov.

sivo govedo

Značilno sivo podolsko govedo na odprtem pašniku.

Ribe gnojijo solato, ki raste na akvaponiki

Zelo zanimiv je sodobni akvaponični sistem, ki je en najbolj naprednih primerov trajnostnega kmetijstva, saj združuje gojenje rib (akvakultura) in pridelavo rastlin brez zemlje (hidroponika) v enoten krožni sistem.

Sodobni akvaponični sistem, kjer gojijo predvsem solato.

Ribe (Koi krapi) proizvajajo odpadke v obliki amonijaka, ki jih bakterije pretvorijo v nitrate. Ti služijo kot naravno hranilo za rastline in hkrati očistijo vodo, preden se ta vrne v bazen z ribami. Tako je ustvarjen zaključen krog, kjer vsak element sistema prispeva k ravnovesju celote.

Bazen s Koi krapi, ki omogočajo ekološko in naravno gnojenje.

Osredotočajo se na pridelavo solate pa tudi nekaterih drugih vrtnin. Rastline v takšnem rastlinjaku ne rastejo v prsti, temveč v vodi, kar zmanjša prisotnost škodljivcev in potrebo po pesticidih. Sistem omogoča pridelavo zelenjave skozi vse leto z minimalnim vplivom na okolje.

Primer odlične solate iz akvaponskega rastlinjaka.

Akvaponični stolpi omogočajo vzgojo vrtnin v višino, kar precej poveča produktivnost na manjši površini. Tudi rastline rastejo hitreje kot pri klasičnem kmetijstvu.

Domače živali so čuvaji kmetijske dediščine dveh narodov

Na travnikih Prekmurske Vzorčne Kmetije so doma živali, ki prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti in so del madžarsko-slovenske kmetijske dediščine. Podolsko govedo so v naše kraje pripeljali predniki Madžarov, ki živijo v obmejnem področju.

podolsko govedo

Podolsko govedo.

Krškopoljski prašiči, edina avtohtona slovenska pasma prašičev, uživajo na kmetiji v veliki ogradi. Zaradi odpornosti in prilagodljivosti so idealni za ekološko kmetovanje, njihovo visokokakovostno meso je pomemben del slovenske kulinarične tradicije. Kmetija goji tudi mangalice, madžarsko pasmo prašičev s prepoznavno kodrasto dlako.

Krškopoljski prašiči.

prašič mangalica

Mangalice.

Zanimivo podolsko govedo in igrivi osli

Na kmetiji domuje tudi sivo podolsko govedo, ki izvira iz ukrajinske pokrajine Podolija. Pet teh trpežnih krav s svojimi impresivnimi dolgimi rogovi in mirnim značajem predstavlja živi primer tradicionalne pasme, prilagojene za življenje v stepskih okoljih.

Med priljubljenimi živalmi so zagotovo tudi osli Tončka, Taja in Lars, ki s svojo igrivostjo in radovednostjo navdušujejo mlajše in starejše obiskovalce.

Oslički, ki še posebej razveselijo najmlajše.

Madžarski konji so bistri in vzdržljivi

Poleg oslov boste tu našli tudi elegantne Kisberi konje, ki izhajajo iz Madžarske. Gre za konje, ki so bili prvotno vzgojeni za kraljevo konjušnico in aristokracijo na Madžarskem. Ti konji so poznani po svoji vsestranskosti, vzržljivosti in inteligenci in so primerni tudi za dresuro.

kisberi konji

Kisberi, madžarski konji.

Vse živali živijo v prostornih ogradah, kar zagotavlja njihovo dobrobit in privlači obiskovalce, nad njimi so še posebej navdušeni otroci.

Trajnostna pridelava in lokalna oskrba s hrano

En glavnih ciljev Prekmurske Vzorčne Kmetije je vzpostavitev učinkovitih verig lokalne oskrbe s hrano. Projekt zato povezuje lokalne pridelovalce z javnimi zavodi, kot so šole in vrtci in tako spodbuja kratke prehranske verige.

Lokalno pridelana hrana ima številne prednosti – je bolj sveža in hranljiva, ima manjši ogljični odtis zaradi krajšega transporta in ohranja več vitaminov in mineralov. Tako potrošniki neposredno podpirajo lokalne kmete in prispevajo k razvoju lokalne skupnosti.

Jagode in česen v obnovljenem rastlinjaku.

Na kmetiji se zavedajo, da je za uspešno lokalno oskrbo potrebno tesno sodelovanje med pridelovalci, zato spodbujajo ustanovitev zadrug in drugih oblik povezovanja, kar kmetom omogoča združevanje virov in lažji dostop do kupcev.

Vzorčni nasad jagodičja, šparglji in ohranjanje starih sadnih sort

Na kmetiji so nedavno zasadili tudi vzorčni nasad jagodičja sibirskih borovnic, ribeza, kosmulje in pet vrst malin. Nasad je še mlad zato bo pridelek zagotavljal šele čez nekaj let. Vzorčni nasad služi kot učni nasad, kjer obiskovalci vidijo kako se posamezne vrste vzgajajo, možno je tudi okušanje različnih plodov.

Mlad nasad ameriških borovnic.

Na bližnji zeleni površini v velikosti pol hektara so zasadili šparglje različnih sort. Zasadili so tudi različna zelišča, kjer si obiskovalci lahko ogledajo različne načine za njihovo uporabo.

špargelj in šparglji

Nasad špargljev različnih sort, ki bodo kmalu pripravljeni za pobiranje.

Poleg tega Prekmurska Vzorčna Kmetija posveča posebno pozornost ohranjanju starih sort sadnega drevja, ki so neprecenljiva genetska in kulturna dediščina. Te sorte so se skozi stoletja prilagodile lokalnim podnebnim razmeram in so zato izjemno odporne proti boleznim in škodljivcem.

Med priljubljenimi sortami na kmetiji je Beličnik, zgodnja sorta jabolk, cenjena zaradi svojega okusa, ter hruška Viljamovka, ki je primerna za sveže uživanje in predelavo v visokokakovostna žganja. Sadje se uporablja za sok, kis, žganje ali sušenje, kar krepi lokalno samooskrbo.

Prihodnost kmetijstva v Prekmurju

Prekmurska Vzorčna Kmetija predstavlja vizijo prihodnosti kmetijstva v regiji, ki združuje spoštovanje tradicije z inovativnimi pristopi. S svojim delovanjem dokazuje, da je možno kmetovati na način, ki je prijazen do okolja, ekonomsko vzdržen in družbeno odgovoren.

Prekmurska Vzorčna Kmetija tako ni samo kmetija, ampak tudi učni center, raziskovalna enota in navdih za vse, ki si prizadevajo za bolj trajnostno prihodnost slovenskega kmetijstva.

Povezane vsebine:

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice

4 komentarjev na “Prekmurska Vzorčna Kmetija in trajnostno kmetijstvo v Pomurju

  1. VLADO

    Med prazniko smo obiskali kmetijo. Navdušeni nad urejenostjo, inovativnimi pristopi in presenečeni kako smo bili sprejeti in vodeni. Priporočamo vsem, ki si želijo sproščujočega ogleda.

    LP. Vlado Očko

    Reply
  2. Erika

    Končno je nekomu kliknilo, da s svojim neutrudnim delom dokaže, v čem je največja človekova svoboda in izpolnitev samega sebe: Menim, da je v tem, da živimo čim bolj neodvisno od velikih korporacij. Svoboda je, da si hrano vsak pridela sam, da je po svojih najboljših močeh samopreskrbna oseba. V tem je moč – v nas samih. Tako smo lahko vseskozi povezani z naravo, poskrbimo za svojo zdravo, vrhunsko prehrano, zraven pa najdemo še svoj blagodejni notranji mir, za telo pa rekreacijo in sprostitev. VSE PRIJETNO S KORISTNIM… tako smo lahko kar najbolj učinkoviti.

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *