Posadimo stare sorte jabolk in hrušk za vrtove, sadovnjake in travniške nasade

Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene. Predlagamo, da jih posadite v domač vrt in tako ohranite kulturno in sadno dediščino Slovenije.

Beličnik, prvo jabolko z domačega sadovnjaka

beličnik

Beličnik.

Zaradi zgodnjega dozorevanja je zelo cenjena jedilna sorta, je prvo jabolko, ki dozori v zgodnjem poletju.

Plodovi zorijo nekje po 20. juniju, zorijo zelo neenakomerno, saj so zreli plodovi najprej vidni na osvetljenem delu krošnje.

Plodovi so srednje debeli, občutljivi na pritisk s prsti. So okroglaste oblike zožani proti muhi z dolgim pecljem. Barva plodov je svetlozelena kasneje svetlorumena ter voščenosvetlikajoče. Meso je kiselkasto, rahlo, prijetno sveže in hitro na zraku porjavi.

KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na podobne brezplačne nasvete.
Čaka vas uporabno darilo v obliki e-knjige.

Dolenjska voščenka je avtohtona sorta odličnega okusa z obstojnostjo do februarja

Dolenjska voščenka je nastala na območju dolenjske kot naključni sejanec. Spada med Slovenske avtohtone najokusnejše domače sorte jabolk.

Zori v zadnji dekadi septembra in je uporaben kmalu po obiranju, pa do februarja.

Dolenjska voščenka je avtohtona sorta.

Plod je po obliki srednje debel, sploščeno okroglast do kopast, nesimetričen. Plodovi so zelenkasto rumene barve, ki po obiranju prehajajo v voščeno rumeno barvo. Meso je sočno, drobnozrnato, sladko kiselkastega okusa in aromatičen spomin na pomarančo.

Bobovec je odlična avtohtona sorta za sok, kis in jabolčnik

Bobovec.

Jabolka so zelo dobra za predelavo v sok, jabolčni kis, jabolčnik. Spada med Slovenske avtohtone in najokusnejše domače sorte jabolk.
Drevo je bujne rasti, krošnja je rogovilasta in široka s pokončnimi vejami. Roditi začne pozno, nato pa rodi obilno, izrazito izmenično. Jabolka so srednje debela, valjasta in s kratkimi peclji. Rahlo občutljiva na škrlup.

Plodovi so zelene barve, kasneje postanejo zelenkasto rumena, na sončni strani so prekrita z rahlimi rdečimi prižami. Meso je sladko kiselkastega in trpkega okusa, je zelo trdo in se omehča šele po novem letu. Zori v zadnji dekadi oktobra in je uporaben mesec po obiranju, od novega leta pa do maja.

Krivopecelj zdrži v dobri kleti do februarja, odlična sorta za domač sok

Obiramo ga v začetku oktobra, uporaben pa je od novembra pa vse do februarja. Sorta jabolk Krivopecelj je primerna predvsem za domačo porabo in predelavo v sok.

Krivopecelj.

Plodovi so srednje debeli do debeli, po obliki dokaj neizenačeni, kratek zavit pecelj. Meso je belo in ima sprva zelenkast, pri zrelejših plodovih pa rumenkast nadih. Je čvrsto, bolj grobo, sočno. Okus je osvežilno kisel. Z dozorevanjem postane osnovna barva limonasto rumena, pokrovna barva pa živahno rdeča.

Sorta Kanada je visoko kakovostno namizno jabolko odličnega okusa

Sorta Kanada je visoko kakovostno namizno jabolko, primerno za kompote, sadne kupe, sadne mlečne napitke.

Sorta Kanada.

Plod je debel, ploščato okrogel, pecelj je srednje dolg. Koža je hrapava, svetlozelena, na sončni strani z rožnatobronznim odtenkom, pozneje pa močneje porumeni. Meso je ob obiranju čvrsto, čez nekaj časa postane prhko, na zraku hitro potemni. Je odličnega sladko-kiselkastega okusa z renetno aromo.

Plodovi niso občutljivi za otiske, občutljivi pa so na skladiščno bolezen t.i. grenko pegavost.

Sorta Kanada je triploidna, rast je zelo bujna, razvije široko krošnjo s skoraj vodoravniki vejami, obraslimi po večini s kratkim rodnim lesom. Cveti sredi maja, zato le malokdaj pozebe.

KLIKNITE TUKAJ in se prijavite na podobne brezplačne nasvete.
Čaka vas uporabno darilo v obliki e-knjige.

Štajerski mošancelj je od nekdaj zelo cenjeno namizno jabolko

Štajerski mošancelj.

Sorta jabolka štajerski mošancelj zori sredi oktobra in je uporaben od januarja do maja. Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli.

Ob obiranju so plodovi zelenkasto rumeni, pozneje v kleti postanejo zlatorumeni, na sončni strani pa svetlo rdečo barvo z rjavkastim nadihom.

Meso je rumenkasto, čvrsto, sočno, vinsko kiselkastega okusa, z značilno aromo. Ni občutljiv na otiske in zelo dobro prenaša transport. Štajerski mošancelj je cenjen kot namizno jabolko za predelavo v jabolčnik in za sušenje.

Carjevič je med najbolj zastopanimi starejšimi sortami

Carjevič je zagotovo najbolj prepoznavna stara domača sorta. Zori konec septembra do začetka oktobra. Skladiščimo ga od novembra do marca v dobri kleti Je odlična sorta za svežo porabo, stiskanje v sokove, kompote idr. Rodnost je žal nekoliko izmenična, v letu obiranja vedno obilna. Na škrlup delno odporna sorta.

Viljamovka je nepogrešljiva v vsakem sadovnjaku

Uporablja se za presno uživanje, vendar ima to slabo lastnost kot vse hruške da povzroča napenjanje, sorta viljamovka ima izrazito aromo, zato se uporablja za proizvodnjo visokokakovostnih žganj, odlično se tudi obnese za sušenje v krhlje in razne kuharske izdelke.

Hruška Viljamovka.

Plod je srednje velik in hruškaste oblike. Kožica je tanka in z notranje strani prekrita z zelo drobnimi sklerenhimskimi zrnci, gladka s zeleno osnovno barvo, ki se z zorenjem spreminja v rumeno, na sončni strani je lahko plod rdeče obarvan.

Meso je belo, zelo fine teksture, sočno, popolnoma topno, sladko, z rahlo izraženo kislino, aromatično z značilno muškatno aromo, odličnega okusa.

Travniški sadovnjaki so sestavni del slovenskega podeželja

Stare visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko kulturno dediščino in so stoletja simbol podeželske ekološke samooskrbe. Omenjena tradicija prehaja iz roda v rod, zato je prav, da jo ohranjamo tudi mladi rodovi.

Slovensko podeželje, kjer rastejo visokodebelne hruške, jablane, orehi in drugo sadno drevje.

Zgodba starih sort jablan in hrušk je nostalgija našega otroštva. Spominjamo se modrosti naših babic, skrbnih gospodinj in domačih vrtnark.

Jablana na travniškem sadovnjaku.

Zapise o starih sortah sadnega drevja najdemo že v literaturi iz leta 1854

Če raziščemo starejšo literaturo in se ustavimo pri starem sadovnjaku, ki jih v Sloveniji ne manjka, bomo odkrili pravo zakladnico starih sort.

Visokodebelna hruška na travniku.

Davnega leta 1854, so omenjali preko 200 sort jablan, 133 sort hrušk, 48 sort sliv in 70 sort češenj. Gojili pa so tudi nešplje, skorše, cibore, mirabelce, leske, orehe in murve.

Sorte sadnega drevja za trvniške sadovnjake in vrtove je danes zelo cenjeno

Danes je omenjeno drevje zelo cenjeno in pridelava je razširjena pri okoljsko in prehransko ozaveščeni populaciji. Na tem visokodebelnem drevju se klasično varstvo (škropljenje proti boleznim in škodljivcem) ne izvaja. Na drevesih gnezdijo ptice duplarice. Krošnje so naravno raščene, rast dreves je umirjena. To je prepoznavni znak ekološkega sadovnjaka.

Visokodebelno travniško drevje, ki neutrudljivo obrodi zdravo sadje, nas zagotovo nagovarja, da ga spoštujemo, občudujemo in tudi v bodoče sadimo v večje vrtove in travnike. Te sorte jablan so cepljene večinoma na  bujno podlago sejanec, zato so primerne za večje vrtove in travniške sadovnjake.

Sorte sadnih vrst se cepi tudi na srednje bujne podlage, kot je MM 106 za vrtove srednje velikosti. V preteklosti so cepili sorte izključno na jablanove sejance iz pečk točno določenih sort ali gozdne jablane lesnike, ter hruške drobnice.

Zeleni svet priporoča:

Vabimo vas, da si ogledate tradicionalne sorte jablan, ki jih danes ne moremo več kupiti v vsaki trgovini. Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik jablan in hrušk, avtohtone stare sorte za travniške nasade sadovnjake in vrtove.

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


36 komentarjev na “Posadimo stare sorte jabolk in hrušk za vrtove, sadovnjake in travniške nasade

  1. Karmen Valant

    Zelo zanimiv članek,sem blogerka,pišem o zdravem načinu življenja,zdravi hrani in hujšanju. Moj večji članek je o hujšanju,prosila bi ,če ga mogoče lahko preberete,pripravljam pa članek o dieti z jabolki,rada bi napisala tudi nekaj več o zgodovini jablane v Sloveniji.
    Lep pozdrav Karmen

    Reply
    • Marija

      Pozdravljeni!
      Z možem bi rada kupila nekaj sadik starih sort jablan v loncu, ki bi uspevale v okolici Ilirske bistrice oziroma na obrobju Brkinov. Kje bi se jih dalo dobiti? V drevesnici Štivan v Matenji vasi so nam povedali, da se takih sadik v loncih ne da dobiti.
      Hvala za odgovor, Marija Štemberger

      Reply
      • Zeleni Svet Avtor

        Pozdravljeni ga. Marija, najbolje, da prečešete vso ponudbo po drevesnicah in vrtnarijah, večinoma pa so te sadike kot gola korenina.

        Reply
    • Metka

      Spoštovani!
      Kot blogerka se najprej, prosim, naučite pravopisa. Sramota je, da blatite slovenščino in da morajo to brati drugi. S tem kažete nespoštovanje tako do jezika, kot do bralcev.
      Lep pozdrav!

      Reply
      • Zeleni Svet Avtor

        Pozdravljeni, cenimo vaše mnenje in se bomo potrudili odpraviti napako. Sporočite nam prosim kje se skriva tiskarski škrat in bomo napako popravili. Hvala za vaš odgovor. Naši nasveti strokovni in vam želimo veliko uspeha pri vrtnarjenju z našim nasveti. Ne strinjamo pa se z vašim mnenjem, da blatimo slovenščino, ker to ni res in menimo, da je vsak sam odgovoren za svoje počutje in čustvene stiske ob branju teksta. Lep dan, ekipa Zeleni svet

        Reply
  2. dragica

    iz otrostva se spominjam kosmacev in voscenk. voscenke ponekod se imajo, kosmacev pa ze desetletja nisem videla.

    Reply
  3. Katja

    pozdravljeni! zgoraj berem o starih jablanjah in me zanima naslednje – moma smo imeli mislim da je bilo 5 dreves jabolk rdeče sorte – zorele so takrat kot beličnik ali kot smo mi rekli “ŽITENCE” – tem rdečim pa koliko se spomnim smo rekli “ROŽMARINKE” – bile so zelo dobrega okusa – in iz njih smo delali “sladko pijačo” – dokler seveda ni zavela in je nastal jabolčnik. spomnim se da so oče tudi prodajali ta jabolka, odkupovala jih je kmetijska zadruga v bližini – zanima me če še takšna jabolka obstajajo?

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Katja jablan je veliko sort iz preteklosti, vsaka sorta pa ima veliko sinonimov ali drugih poimenovanj, nekatere so lokalne, tako da je treba malo bolj poiskati. Lahko, da obstajajo v kakšnih kolekcijskih nasadih starejših sort.

      Reply
    • matjaž

      na nekem portalu sem bral,da nekdo z Rake pozna neko tako jablano.Poskusil sem stopiti z njim v stik,pa mi ni uspelo.Če ga kdo pozna,prosim da mujavi.Hvala

      Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Teodora, ohranjenih starih dreves odličnih sort se najde kar veliko, treba bi jih bilo le cepiti in tako ohraniti.

      Reply
  4. Anica Jansa

    Zanima me kaksna sorta jabolka je cigancek in se obnese pri nas vceraj sem prvic slisala za to sorto jablane lep podrav Anica

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Anica, sorta ciganček je prepoznana po petih dobro vidnih rebrih.Plodovi so po obliki nekoliko podolgovati, asimetrični in srednje debeli. Kožica je temno rdeče, rdeča barva prehaja tudi v meso.
      Meso je sočno, sladko kislastega okusa, s prijetno aromo. Plodove obiramo v začetku oktobra, na hladnem zdržijo do meseca februarja.
      Uporabljamo jo za svežo porabo in predelavo.

      Reply
  5. Zalka

    Na vrtu imam jablano carjevič. Plodovi so vsako leto bolj drobni. Jablana je stara 10 let. Zanima me, ali je kriva starost ali metlavost, to mi je omenil znanec.

    Reply
    • Jasna Valny

      Pozdravljena,
      Jaz sem to nekako reševala z recenjem. Potem so bili plodovi debelejši.
      To je za me najboljša jabolka. Na žalost smo jo morali podreti zaradi planiranja vrt,- parkirišče. Ne morem prežaliti.
      Prosim za nasvet kje naj kupim staro sorto in kako naj ravnam – kje saditi,razmak med drugimi drevesi, na kaj posebej moram biti pozorna in vsi ostali nasveti . Nimam veliko prostora na parceli
      Lep pozdrav, Jasna.

      Reply
  6. Martina

    Pozdravljeni!
    Moje vprašanje se ne nanaša na stare sorte sadnega drevja, vendar vseeno upam, da mi boste lahko odgovorili.
    Zemlja v mojem vrtu je zelo nerodovitna. Predvidevam, da je zakisana, ker se pojavlja mah. Zanima me, če lahko hkrati posujem zemljo s kameno moko in jo pognojim s hlevskim gnojem, starim eno leto.
    Martina

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Martina, najbolje, da naredite analizo vaše zemlje. Ne gnojite na pamet. Ni nujno, da je zemlja kisla, če na njej raste mah, lahko je samo revna s hranili.

      Reply
  7. Marjana

    Spoštovani, zanima me, če poznate sorto jabolke: gračanka. Lahko da smo ji tako rekli samo pri nas doma, sicer pa ima drugo ime. Zelo bi rada kupila sadiko, pa nihče tega ne pozna….
    hvala in lp, Marjana

    Reply
  8. Peter

    Pozdravljeni,
    najprej bi pohvalil članek. Zelo zanimiv in poučen.
    Ker sem z obale, je marsikaj, kar velja za celino, na našem koncu malo drugače. Smatram, da je tako tudi s sadnimi sortami. Zanima me katere sorte jabolk bi bile najprimernejše za naše področje.
    Lp, Peter

    Reply
  9. Jože

    Pozdravljeni, berem o starih jablanah- morda poznate sorto ” raneta”? Iz mladosti se spomnim tega imena- so bila precej debela jabolka.Morda pod kakim drugim imenom?
    Hvala in pozdrav! Jože

    Reply
  10. Zvonko Rusjan

    Pozdravljeni
    Nikjer ne najdem podatkov o stari primorski sorti jablan z imenom Trdoleska in hrušk Fermentinka. Če mogoče kdo ima kaj o tem prosim da objavi.

    Reply
  11. Mira

    Pozdravljeni prosim če mi lahko pove strokovnjak kaj primanjkuje kakija,da je odvrgel vse sadeže. Zdaj na jesen pred zorenje?Hvala lepa.
    Lp.Mira

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, prvi pogoj za uspešno rast so propustna in zračna tla, nato pa uravnotežena oskrba z vodo in hranili. Kaki je občutljiv tudi na obilno deževje in nenadne ohladitve. Na tako spremenjene pogoje reagira prav z odpadanjem plodov. Povsem mogoče je tudi, da je prišlo do neravnovesja hranil v tleh. Natančnega odgovora v takšnem primeru pa, tako »na pamet«, ni mogoče oziroma smiselno dati. Sicer pa imajo prav kakijeva drevesa lastnost, da sama opravijo vsaj tri trebitve plodov, s čimer uravnavajo svojo rodnost. Če pride do prej navedenih odstopanj, pa to lahko pomeni, da vsi plodovi, v določenih časovnih razmakih, odpadejo. Lep dan, ekipa Zeleni svet

      Reply
  12. ana

    Pozdravljeni, zanima me ce bi bil kje za dobit RAMBOR? Zal so mi ga prej podrli preden smo kaj cepili. Hvala LP

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *