*** Zelenisvet.com – vodilni vrtnarski medij ***

Posadimo stare sorte jablan v vrtove, sadovnjake in travniške nasade

Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene. Predlagamo, da jih posadite v domač vrt in tako ohranite kulturno in sadno dediščino Slovenije.

Beličnik, prvo jabolko z domačega sadovnjaka

beličnik

Beličnik.

Zaradi zgodnjega dozorevanja je zelo cenjena jedilna sorta, je prvo jabolko, ki dozori v zgodnjem poletju.

Plodovi zorijo nekje po 20. juniju, zorijo zelo neenakomerno, saj so zreli plodovi najprej vidni na osvetljenem delu krošnje.

Plodovi so srednje debeli, občutljivi na pritisk s prsti. So okroglaste oblike zožani proti muhi z dolgim pecljem. Barva plodov je svetlozelena kasneje svetlorumena ter voščenosvetlikajoče. Meso je kiselkasto, rahlo, prijetno sveže in hitro na zraku porjavi.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo EKO sadik jablan za vrtove, sadovnjake in travniške nasade.

Rdeči jesenski kalvil je prijetnega sladko-kiselkastega okusa in arome

Rdeči jesenski kalvil.

Plodove sorte Rdeči jesenski kalvil obiramo v začetku oktobra. V primerno urejeni kleti plodovi zdržijo do meseca februarja. Uporabljamo za svežo porabo in predelavo.

Plodovi so po obliki nekoliko podolgovati, asimetrični in srednje debeli. Kožica je temno rdeče barve, rdeča barva prehaja tudi v meso. Meso je sočno, sladko kislastega okusa in ima prijetno aromo.

Bobovec je odlična avtohtona sorta za sok, kis in jabolčnik

Bobovec.

Jabolka so zelo dobra za predelavo v sok, jabolčni kis, jabolčnik. Spada med Slovenske avtohtone in najokusnejše domače sorte jabolk.
Drevo je bujne rasti, krošnja je rogovilasta in široka s pokončnimi vejami. Roditi začne pozno, nato pa rodi obilno, izrazito izmenično. Jabolka so srednje debela, valjasta in s kratkimi peclji. Rahlo občutljiva na škrlup.

Plodovi so zelene barve, kasneje postanejo zelenkasto rumena, na sončni strani so prekrita z rahlimi rdečimi prižami. Meso je sladko kiselkastega in trpkega okusa, je zelo trdo in se omehča šele po novem letu. Zori v zadnji dekadi oktobra in je uporaben mesec po obiranju, od novega leta pa do maja.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo EKO sadik jablan za vrtove, sadovnjake in travniške nasade.

Krivopecelj zdrži v dobri kleti do februarja, odlična sorta za domač sok

Krivopecelj.

Obiramo ga v začetku oktobra, uporaben pa je od novembra pa vse do februarja. Sorta jabolk Krivopecelj je primerna predvsem za domačo porabo in predelavo v sok.
Plodovi so srednje debeli do debeli, po obliki dokaj neizenačeni, kratek zavit pecelj. Meso je belo in ima sprva zelenkast, pri zrelejših plodovih pa rumenkast nadih. Je čvrsto, bolj grobo, sočno. Okus je osvežilno kisel. Z dozorevanjem postane osnovna barva limonasto rumena, pokrovna barva pa živahno rdeča.

Štajerski pogačar zdrži v primerni kleti do maja

Štajerski pogačar.

Jablana sorta štajerski mošancelj zori sredi oktobra in je uporaben od januarja do maja. Štajerski mošancelj je cenjen kot namizno jabolko za predelavo v jabolčnik in za sušenje.

Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli. Ob obiranju so plodovi zelenkasto rumeni, pozneje v kleti postanejo zlatorumeni, na sončni strani pa svetlo rdečo barvo z rjavkastim nadihom.

Meso je rumenkasto, čvrsto, sočno, vinsko kiselkastega okusa, z značilno aromo. Ni občutljiv na otiske in zelo dobro prenaša transport.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo EKO sadik jablan za vrtove, sadovnjake in travniške nasade.

Štajerski mošancelj je od nekdaj zelo cenjeno namizno jabolko

Štajerski mošancelj.

Sorta jabolka štajerski mošancelj zori sredi oktobra in je uporaben od januarja do maja. Plodovi so drobni, le izjemoma srednje debeli. Ob obiranju so plodovi zelenkasto rumeni, pozneje v kleti postanejo zlatorumeni, na sončni strani pa svetlo rdečo barvo z rjavkastim nadihom.

Meso je rumenkasto, čvrsto, sočno, vinsko kiselkastega okusa, z značilno aromo. Ni občutljiv na otiske in zelo dobro prenaša transport. Štajerski mošancelj je cenjen kot namizno jabolko za predelavo v jabolčnik in za sušenje.

Carjevič je med najbolj zastopanimi starejšimi sortami

Carjevič je zagotovo najbolj prepoznavna stara domača sorta. Zori konec septembra do začetka oktobra. Skladiščimo ga od novembra do marca v dobri kleti Je odlična sorta za svežo porabo, stiskanje v sokove, kompote idr. Rodnost je žal nekoliko izmenična, v letu obiranja vedno obilna. Na škrlup delno odporna sorta.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo EKO sadik jablan za vrtove, sadovnjake in travniške nasade.

Travniški sadovnjaki so sestavni del slovenskega podeželja

Stare visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko kulturno dediščino in so stoletja simbol podeželske ekološke samooskrbe. Omenjena tradicija prehaja iz roda v rod, zato je prav, da jo ohranjamo tudi mladi rodovi.

Slovensko podeželje, kjer rastejo visokodebelne hruške, jablane, orehi in drugo sadno drevje.

Zgodba starih sort jablan in hrušk je nostalgija našega otroštva. Spominjamo se modrosti naših babic, skrbnih gospodinj in domačih vrtnark.

Jablana na travniškem sadovnjaku.

Zapise o starih sortah sadnega drevja najdemo že v literaturi iz leta 1854

Če raziščemo starejšo literaturo in se ustavimo pri starem sadovnjaku, ki jih v Sloveniji ne manjka, bomo odkrili pravo zakladnico starih sort.

Visokodebelna hruška na travniku.

Davnega leta 1854, so omenjali preko 200 sort jablan, 133 sort hrušk, 48 sort sliv in 70 sort češenj. Gojili pa so tudi nešplje, skorše, cibore, mirabelce, leske, orehe in murve.

Sorte sadnega drevja za trvniške sadovnjake in vrtove je danes zelo cenjeno

Danes je omenjeno drevje zelo cenjeno in pridelava je razširjena pri okoljsko in prehransko ozaveščeni populaciji. Na tem visokodebelnem drevju se klasično varstvo (škropljenje proti boleznim in škodljivcem) ne izvaja. Na drevesih gnezdijo ptice duplarice. Krošnje so naravno raščene, rast dreves je umirjena. To je prepoznavni znak ekološkega sadovnjaka.

Visokodebelno travniško drevje, ki neutrudljivo obrodi zdravo sadje, nas zagotovo nagovarja, da ga spoštujemo, občudujemo in tudi v bodoče sadimo v večje vrtove in travnike. Te sorte jablan so cepljene večinoma na  bujno podlago sejanec, zato so primerne za večje vrtove in travniške sadovnjake.

Sorte sadnih vrst se cepi tudi na srednje bujne podlage, kot je MM 106 za vrtove srednje velikosti. V preteklosti so cepili sorte izključno na jablanove sejance iz pečk točno določenih sort ali gozdne jablane lesnike, ter hruške drobnice.

Zeleni svet priporoča:

Vabimo vas, da si ogledate tradicionalne sorte jablan, ki jih danes ne moremo več kupiti v vsaki trgovini. Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik jablan, avtohtone stare sorte za travniške nasade sadovnjake in vrtove.

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


10 komentarjev na “Posadimo stare sorte jablan v vrtove, sadovnjake in travniške nasade

  1. Karmen Valant

    Zelo zanimiv članek,sem blogerka,pišem o zdravem načinu življenja,zdravi hrani in hujšanju. Moj večji članek je o hujšanju,prosila bi ,če ga mogoče lahko preberete,pripravljam pa članek o dieti z jabolki,rada bi napisala tudi nekaj več o zgodovini jablane v Sloveniji.
    Lep pozdrav Karmen

    Reply
  2. dragica

    iz otrostva se spominjam kosmacev in voscenk. voscenke ponekod se imajo, kosmacev pa ze desetletja nisem videla.

    Reply
  3. Katja

    pozdravljeni! zgoraj berem o starih jablanjah in me zanima naslednje – moma smo imeli mislim da je bilo 5 dreves jabolk rdeče sorte – zorele so takrat kot beličnik ali kot smo mi rekli “ŽITENCE” – tem rdečim pa koliko se spomnim smo rekli “ROŽMARINKE” – bile so zelo dobrega okusa – in iz njih smo delali “sladko pijačo” – dokler seveda ni zavela in je nastal jabolčnik. spomnim se da so oče tudi prodajali ta jabolka, odkupovala jih je kmetijska zadruga v bližini – zanima me če še takšna jabolka obstajajo?

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Katja jablan je veliko sort iz preteklosti, vsaka sorta pa ima veliko sinonimov ali drugih poimenovanj, nekatere so lokalne, tako da je treba malo bolj poiskati. Lahko, da obstajajo v kakšnih kolekcijskih nasadih starejših sort.

      Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Teodora, ohranjenih starih dreves odličnih sort se najde kar veliko, treba bi jih bilo le cepiti in tako ohraniti.

      Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *