Posadimo stare sorte jablan, hrušk in češenj

Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene. Predlagamo, da jih posadite v domač vrt in tako ohranite kulturno in sadno dediščino Slovenije.

Odlične poletne sorte jablan, ki jih imamo najraje

Sorto Grafenštajnc pri nas obiramo sredi avgusta do začetku septembra. Plodovi so uporabni kmalu po obiranju in počakajo do konec oktobra. Sorta je manj občutljiva na bolezni kot so škrlup in škodljivce uši na mladih drevesih. Tvori široko krošnjo.

jabolko Grafenštajnc

Sorta jabolka Grafenštajnc.

Plodovi so srednje debeli, okroglasto ploščate oblike. Zaradi širokih reber, ki se proti čaši zožajo, so nepravilne oblike. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, nekoliko mastna. Za sorto so značilne zelo kratke karminasto rdeče priže, nekateri plodovi pa so oranžno ali rožnato rdeče nadahnjeni brez priž.

V sezoni je zelo uporabno namizno jabolko, ki da tudi izredno dober jabolčnik.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik jablan, hrušk in češenj.

Sorta jablane Burgundy rodi redno in obilno, potrebno je večkratno obiranje, ker se plodovi izrivajo in predčasno odpadajo. Zori konec avgusta, plodovi so uporabni od konca septembra, je poletna sorta.

Jablana sorta Burgundy (vir Kartuzija Pleterje).

Plodovi so veliki, okroglasti. Koža je gladka in bleščeča. Barva kože je ob obiranju skoraj črna, rdeča skratka ima zelo intenziven pigment. Meso je sočno, čvrsto, z osvežujočim kiselkastim okusom in prijetno aromo, bela barva mesa prehaja iz kože v rdeče obarvanost.

Za otiske in prevoze je srednje občutljiv. Primeren je za svežo porabo ter predelavo v sok in jabolčnik.

Jesenske sorte

Jablana sorta Lepocvetka

Jablana sorta Lepocvetka (vir Kartuzija Pleterje)

Lepocvetka je sorta prijetnega, sladko kislega okusa in arome. Žal ni odporna na jablanov škrlup.

Zimske sorte

Jablana sorta Carjevič

Jablana sorta Carjevič (vir Kartuzija Pleterje)

Carjevič je zagotovo najbolj prepoznavna stara domača sorta. Zori konec septembra do začetka oktobra. Skladiščimo ga od novembra do marca v dobri kleti Je odlična sorta za svežo porabo, stiskanje v sokove, kompote idr. Rodnost je žal nekoliko izmenična, ter obilna. Na škrlup delno občutljiv.

Jablana sorta Ananasova reneta

Jablana sorta Ananasova reneta (vir Kartuzija Pleterje)

 

Ananasova reneta je izjemno aromatična sorta odličnega okusa. Že ime sorte pove, da aroma pripada ananasu. Zoreti prične v začetku oktobra in jo skladiščimo v dobri kleti do pomladi. Je izmenične rodnosti, zato je potrebno obilne letine obvezno redčiti. Manj odporna sorta na škrlup.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik jablan, hrušk in češenj.
Vse o gojenju jablane si preberite TUKAJ.

Kakšen je sortni izbor pri hruškah?

Hruška sorta Viljamovka

Hruška sorta Viljamovka (vir Kartuzija Pleterje)

 

Viljamovka je najbolj razširjena poletna sorta. Viljamovka je vodilna sorta za vse vrtove, nezahtevna in primerna za začetnike v sadjarstvu. Okus mesa je sladek z zelo izraženo aromo. Vsestranska sorta za svežo porabo in predelavo v kompote, sirupe in žganje.

Okusne travniške češnje

Češnja sorta Vigred je slovenska samoneoplodna sorta. Zori konec tretjega češnjevega tedna. Cveti srednje pozno, je avtosterilna, opraševalne sorte niso znane. Plodovi so debeli, živo rdeče do temno rdeče barve, dobrega okusa. Meso je svetlo rdeče barve in čvrsto.

Je srednje občutljiva za mraz in pokanje. Vzgoja sadnih sadik je namenjena za obnovo vaših vrtov, ohranitvi in izboljšani ekološki usklajenosti z naravo, z izogibanjem uporabe umetnih gnojil in kemičnih pesticidov.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik jablan, hrušk in češenj.

Travniški sadovnjaki so sestavni del slovenskega podeželja

Stare visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko kulturno dediščino in so stoletja simbol podeželske ekološke samooskrbe. Omenjena tradicija prehaja iz roda v rod, zato je prav, da jo ohranjamo tudi mladi rodovi.

Zgodba starih sort jablan in hrušk je nostalgija našega otroštva. Spominjamo se modrosti naših babic, skrbnih gospodinj in domačih vrtnark.

Če raziščemo starejšo literaturo in se ustavimo pri starem sadovnjaku, ki jih v Sloveniji ne manjka, bomo odkrili pravo zakladnico starih sort.

Travniški sadovnjak

V knjigi avtorja Janeza Zalokarja, Umno kmetovanje in gospodarstvo (Ljubljana, 1854), spoznamo sadne vrste in sorte, ki so bile v omenjenem času razširjene. Sadje so pridelovali za lastno samooskrbo. Pridelovalci so bili povsem odvisni od naravnih danosti in znanja omenjenega obdobja.

Davnega leta 1854, so omenjali preko 200 sort jablan, 133 sort hrušk, 48 sort sliv in 70 sort češenj. Gojili pa so tudi nešplje, skorše, cibore, mirabelce, leske, orehe in murve.

Danes je omenjeno drevje zelo cenjeno in pridelava je razširjena pri okoljsko in prehransko ozaveščeni populaciji. Na tem visokodebelnem drevju se klasično varstvo (škropljenje proti boleznim in škodljivcem) ne izvaja. Na drevesih gnezdijo ptice duplarice. Krošnje so naravno raščene, rast dreves je umirjena. To je prepoznavni znak ekološkega sadovnjaka.

Visokodebelno travniško drevje, ki neutrudljivo obrodi zdravo sadje, nas zagotovo nagovarja, da ga spoštujemo, občudujemo in tudi v bodoče sadimo v večje vrtove in travnike. Te sorte jablan so cepljene večinoma na srednje bujno podlago MM 106, zato so primerne tudi za vrtove. Cepijo jih tudi na bujne podlage. V preteklosti so cepili sorte izključno na jablanove sejance iz pečk točno določenih sort ali gozdne jablane lesnike, ter hruške drobnice.

Zeleni svet priporoča:

Vabimo vas, da si ogledate tradicionalne sorte jablan, hrušk in češenj, ki jih danes ne moremo več kupiti v vsaki trgovini. Stare sorte sadnih dreves so dobrega in značilnega okusa, zato so tudi zelo iskane in priljubljene.

KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEH ekoloških sadik jablan, hrušk in češenj.

© Zeleni svet



5 komentarjev na “Posadimo stare sorte jablan, hrušk in češenj

  1. Karmen Valant

    Zelo zanimiv članek,sem blogerka,pišem o zdravem načinu življenja,zdravi hrani in hujšanju. Moj večji članek je o hujšanju,prosila bi ,če ga mogoče lahko preberete,pripravljam pa članek o dieti z jabolki,rada bi napisala tudi nekaj več o zgodovini jablane v Sloveniji.
    Lep pozdrav Karmen

    Reply
  2. dragica

    iz otrostva se spominjam kosmacev in voscenk. voscenke ponekod se imajo, kosmacev pa ze desetletja nisem videla.

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *