Kliknite spodaj za ogled video nasveta.
Svetuje: Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec. Prispevek smo pripravili v sodelovanju s Sadno drevesnico Studenec.
Preden se lotimo sajenja naredimo podroben načrt katere sadne vrste želimo gojiti, koliko o njih vemo in kakšno lego imamo.
Ne pozabimo, da večina sadnih rastlin potrebuje sončno lego. Toplotno zahtevne vrste, kot so kaki in na mraz bolj odporne sorte fig pa v kontinentalnem delu Slovenije sadimo na del vrta, kjer smatramo, da je nevarnost poškodb od mraza manjša.
KLIKNITE TUKAJ za ogled kvalitetnih sadik jagodičja.
Priprava zemlje na sajenje
Tla so življenski prostor korenin, zato se moramo predvsem posvetiti pravilni pripravi zemljišča. V kolikor se odločimo posaditi samo eno drevo se osredotočimo na pripravo zgolj sadilne jame. V kolikor pa želimo večji nasad, sadovnjak ali sadni vrt, pa predhodno naredimo temeljit načrt celostne ureditve nasada in kemijsko analizo zemlje.
Kliknite spodaj za ogled video nasveta.
Svetuje: Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec. Prispevek smo pripravili v sodelovanju s Sadno drevesnico Studenec.
V primeru večjega nasada vzorec tal odnesemo v laboratorijsko analizo, da poizvemo kolikšna je založenost tal z hranili, % organske snovi in pH tal. Reakcija tal – pH vrednost je še posebej pomembna pri sajenju kisloljubih rastlin. Z analizo zemlje dobimo občutek pri odmeri gnojil, ki je v praksi velikokrat presežen.
Pomembno je, da poznamo značilnosti rastišča na katerem se lotimo sajenja drevja. Zemlja, ki je globoka, za vodo prepustna in zračna bo koreninskemu sistemu omogočala dobro razrast. Tudi sposobnost zadrževanja prepotrebne vode je zelo pomembna.
Vse sadne vrste več vode potrebujejo v času cvetenja, tvorbe plodičev in kasneje razvoju kakovostnih plodov. Glede na nepredvidljive vremenske razmere jim v tem času tudi omogočimo kapljično namakanje.
Pri izbiri sadik brez koreninske grude, moramo predvsem paziti, da je koreninski sistem gosto obrasel.
Pri tistih sadikah, ki so gojene v posodah pa je pomembno, da korenine nekoliko kukajo iz spodnjih odprtin lonca in so tudi ob stenah lonca lepo razraščene.
Sadilna jama
Sadilno jamo pripravimo mesec dni preden vanjo posadimo drevo, da se jama prezrači. Ponavadi je obseg jame 40 – 60 cm in globina 40 cm. Pri bujnih podlagah – sejancih je širina tudi do 1 m ali celo nekoliko več.
Pri izkopu jame ločimo polovico zgornje in polovico spodnje plasti. Prvo plast imenujemo živica drugo mrtvica. Mrtvici dodamo hranilen kompost in založno pognojimo z ustreznim odmerkom hranil fosforja in kalija.
V sadilno jamo pritrdimo ošiljen in impregniran kostanjev kol. Drevje potrebuje količek vsaj dve leti po sajenju. Tiste sadne vrste, ki so cepljene na šibke podlage pa oporo potrebujejo celotno življensko obdobje in se jih največkrat sadi ob žičnato armaturo.
Če nam voluhar pogosto predstavlja težavo, sadike posadimo v žičnato mrežo.
Priprava sadike in sajenje
Sadikam odstranimo poškodovane korenine in sadiko namočimo za nekaj minut v kalež. Kalež je zmes zemlje, hlevskega gnoja ali komposta in preventivni fungicid proti gnitju korenin. Tako omogočimo, da se zemlja bolje oprime korenin, posebno tistih sadik, ki niso gojene v vsebniku.
Sadiko nato postavimo v sadilno jamo in pazimo, da je cepljeno mesto 15 – 20 cm od nivoja tal. Žlahtni del sadike – sorta cepljena na podlago se ne sme osamosvojiti in vrasti v zemljo.
Sadike gojene v vsebniku pa niveliramo na globino tal kot znaša višina koreninske grude ali največ 2 cm globje. Korenine tudi rahlo odvijemo in usmerimo horizontalno, še posebej tiste iz lonca.
Efekt cvetličnega lonca imenujemo pojav, ko se korenine preveč ovijejo okoli koreninske grude in se nikakor nočejo odvijati. Tako drevo se slabo ukoreninja in se lahko celo nagne in kasneje podre. To se velikokrat pojavi pri sadikah, ki so predolgo časa rastle v loncih.
Deblo naj bo od količka oddaljeno do 10 cm in pazimo, da je količek na južni strani. Zemljo – živico, to je tista zgornja plast katero smo najprej izkopali stresemo okoli korenin in se prepričamo, da pod koreninami ne nastaja prazen zračni prostor.
Ko smo zasuli območje korenin po površini v obliki kolobarja dodamo še uležan hlevski gnoj ali dober kompost. Hlevskega gnoja nikoli ne trosimo pod korenine in na korenine.
Ko smo sadiko posadili jo z natezljivo vrvico v obliki osmice privežemo na količek in rahlo pohodimo zemljo okoli sadike. Še raje pa uporabimo obilo vode. Voda namreč veliko bolje zagotovi stik korenin z zemljo, kot mehanično teptanje z nogami okoli posajene sadike.
Zeleni svet priporoča:
KLIKNITE TUKAJ za ogled kvalitetnih sadik sadnega drevja
KLIKNITE TUKAJ za ogled kvalitetnih sadik jagodičja.
**
📗 KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
Povezane vsebine:
- Aprilska opravila v sadnem vrtu
- Predpomladansko škropljenje sadnega drevja
- Rez sadnega drevja
- Jesenska opravila v sadnem vrtu
- Spomladansko cepljenje sadnega drevja
© Zeleni svet
Živjo,
Hvala Bogu, da sem našel vašo stran. Nasveti gospoda Matjaža Maležiča so izjemni. Me pa še nekaj zanima. Katera vrsta slive je najboljša (v smislu odpornosti, okusa in obroditve). Zanima me predvsem sliva (češplja) pri kateri se meso lepo odstrani od koščice. Hvala za nasvet
te žičnate košare zaščitijo mlado sadno drevje pred voluharjem le par let kaj pa pol? jaz sem vse jablane sadil v mrežo, sedaj po 5 letih pa se jih kar nekaj maje, eno sem odkopal in je skoraj brez korenin. Se dobijo kake bolj trpežne mreže ali kaj takega?
Spoštovani, malo me jezi to, da nikjer ne najdem sliv katere so oglaševane kot odporne proti boleznim. Posadili smo zdaj že peto sorto, pač katera je na trgu. Tako se spet vse začne; komaj čakamo, da dobi plod, potem pa zagnije in odpade. Prvi dve posajeni, pred 15 leti niti nista zacveteli. Po branju in proučevanju se odločili za Čačansko zgodnjo in Stanley pozno. Kje pa ju kupiti?
Pozdravljeni g. Miran, verjetno gre v vašem primeru bolj za škodljivce, kot so češpljevi zavijači (gosenice), ki se zavrtajo v plod, ki posledično odpade. Za sorte sliv in nakup se obrnite na Sadno drevesnico Studenec .
Pozdravljeni.
Zanima me, če lahko z večletnin gnojenjem izboljšamo propustnost zemlje za vodo (ilovica).
Lp, Matej
Pozdravljeni g. Matej, za dreniranje težje zemlje, z večjim deležem gline je najbolj primerna mivka. Količino potrebnega vnosa na m2 bi najbolje določil laboratorij, kjer daste zemljo v analizo.
Spoštovani,
zanima me, kaj storiti, če se je zajec že lotil debla sadnega drevesa in ga obglodal. Drevo smo pravkar posadili. Zdaj smo ga sicer obdali z mrežo, ampaj je verjetno prepozno?
Hvala vam za odgovor. Lp
Andreja
Pozdravljeni ga. Andreja, če je drevo preveč obglodano, se ne bo opomoglo. Zajec lahko naredi veliko škode. Najbolje je drevesa takoj po sajenju obdadi z mrežo.
Ali je potrebno tudi orehe saditi v mrežo proti voluharjem.Hvala za odgovor
Pozdravljeni, da, če jih imate prisotne na vrtu.