Kostanj na vrtu in odporne sorte

Odporna sorta kostanja za dober pridelek

V naravi je kostanja vse manj, saj ga je kostanjev rak močno zdesetkal. V vrtu in gozdu je treba saditi odpornejše sorte, ki so manj občutljive na bolezni in odporne na škodljivce. Sorta kostanja maron Bauche de Betizac je manj občutljiva na kostanjevega raka in odpornejša na kostanjevo šiškarico. Rodnost sorte je zelo dobra in redna. V ježici ima dva velika plodova, ki sta odličnega okusa.

Ostale razširjene sorte kostanja v Sloveniji

Zelo razširjena je tudi sorta kostanja maron Marsol. Debeli in okusni plodovi sorte Marsol so na drevesu za obrati že 2 do 3 leta po sajenju večje sadike. Zelo podobna je sorta Maraval. V ježici sta po dva ali trije sladki plodovi.  Priporočamo tudi sorto kostanja maron Precoce Migoule. Je izredno dobre rodnosti, drevo hittro zarodi. Je dober opraševalec za sorto Bauche de Betizac. V ježici do 3 večji plodovi.

Tabela: Lastnosti priporočljivih sort kostanja v Sloveniji 

Sorta Bauche de Betizac Precoce Migoule Marsol Maraval
Plodovi V ježici po dva plodovi, ki so debeli, sladki in aromatični. Teža ploda do 16 g. V ježici po dva do trije večji plodovi. V ježici po dva ali trije plodovi, so debeli, sladki in aromatični. Teža ploda do 14 g. V ježici po dva ali trije plodovi, ki so debeli, sladki in aromatični. Teža ploda do 14g.
Rodnost Redna in izjemno dobra. Zelo dobra, hitro zarodi. Srednja do dobra in redna rodnost, rodi zgodaj, že dve leti po sajenju. Redna in dobra.
Rast drevesa Bujna, večje drevo. Šibkejše rasti. Bujne rasti, večje drevo. Bujna, večje drevo.
Drugo

Manj občutljiv na kostanjevega raka.

Odpornejši na kostanjevo šiškarico.

Dober opraševalec sorti Betizac in dobra opraševalka za ostale sorte kostanjev. Zelo razširjena sorta v pridelavi. Zelo razširjena osrta, rodi lahko že dve leti po sajenju.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Bauche de Betizac.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Precoce Migoule.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Marsol.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Maraval.

Opraševanje kostanja

Kostanj ima na drevesu ločene moške in ženske cvetove. Temu rečemo enodomna rastlina. Kostanj je načeloma samoneoplodna vrsta, zato je potrebna oprašitev drugih sort kostanja. Pelod prenaša veter in v manjši meri tudi žuželke. To so predvsem čebele, ki poskrbijo tudi za pridelavo odličnega medu. Za opraševanje so primerne tudi samonikle vrste. Kostanj cveti junija.

Rodni les kostanja

Ženski cvetovi se razvijejo na koncu enoletnih poganjkov, medtem ko se moški cvetovi razvijejo v pazduhah listov. Moški cvetovi so združeni v mačice.

Rez kostanja

Pri kostanju je rez usmerjena predvsem v oblikovanje in osvetljevanje krošnje. Kostanj režemo v času mirovanja. Odganja veliko koreninskih poganjkov, zato je le – te potrebno odstranjevati.

Podlage za cepljenje kostanjev

Za cepljenje uporabljamo generativne podlage – sejance, na katere cepimo žlahtne sorte. Evropske sorte cepimo na sejanec Castanea sativa, azijske sorte na sejanec Castanea crenata.

Kostanj, mlada drevesa.

Kostanj sadimo v vrste na 10 – 12 metrov in med vrstami 8 – 10 metrov. Azijske sorte lahko sadimo bolj skupaj in sicer na razdaljo 5 metrov v vrsti in 5 – 6 med vrstami, v kolikor želimo večji kostanjev sadovnjak.

Izbira gojitvene oblike

Na večjih vrtovih ga vzgajamo v piramidno krošnjo ali v kotlasto obliko, ki je za celinska območja zaradi nevarnosti snegoloma manj primerna.

KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Bauche de betizac.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Precoce Migoule.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Marsol.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Maraval.

Gnojenje kostanja

Mlada sadika kostanja, sorta Bauche de Betizac.

 

Kostanj je gozdna rastlina. Kostanju ob sajenju ne dodajamo umetnih NPK gnojil. Dobro se odziva na zmerno gnojenje z dušičnimi gnojili. Ker ima rad kiselkasto zemljo uporabimo raje amonsulfat namesto Kan.

Gnojimo šele drugo do tretje leto po sajenju.


Koreninski sistem kostanja živi v simbiozi z glivicami, temu pojavu rečemo mikoriza
, zato je zelo priporočljivo vnesti te drobnoživke iz gozdov, kjer uspevajo samonikle vrste. To najlažje storimo tako, da iz gozda prinesemo nekaj zemlje izpod kostanjevih dreves.

Klimatske in talne zahteve kostanjev

Kostanj je vrsta submediteranskega pasu. Vegetacija je dokaj dolga, saj traja do sedem mesecev. Prija mu toplo podnebje, veliko svetlobe in zavetje pred morebitnimi spomladanskimi pozebami. Prav tako ne trpi dolgega obdobja suše.

Kostanj ne mara plitvih tal in previsoke pH vrednosti tal. Uspeva v globoki in rahlo kisli zemlji. Zemlja naj bo za vodo prepustna in humozna.

Bolezni in škodljivci kostanja

Huda glivična bolezen je kostanjev rak. Povzroča razkroj lubja in množičen propad dreves. Bolezen omejujemo preventivno tako, da redno pregledujemo drevesa in obolele dele izrežemo ter sežgemo, rane pa zamažemo z cepilno smolo. Klice gliv se z vetrom širijo na velike razdalje, zato je odstranjevanje in sežig le delno uspešen. Bližina okuženih dreves, kjer se varstva ne izvaja predstavlja potencialno grožnjo za novo okužbo.

Svetujemo, da sadite odpornejše sorte kostanjev. Med manj občutljive in odpornejše sorte uvrščamo sorto Bauche de Betizac. Sorta kostanja Bauche de Betizac je manj občutljiva na kostanjevega raka in odporna na kostanjevo šiškarico.

Kostanjeva šiškarica je dokaj nov in nevaren škodljivec.  Na kostanju zasledimo tudi kostanjevega zavijača, kostanjarja, katerega ličinka povzroča črvivost plodov. Napadeni plodovi kostanjarja predčasno odpadejo in jih je potrebno sproti pobirati, da omejujemo razvoj tega škodljivca.

Kdaj obiramo in kako skladiščimo kostanj?

Sorte kostanja zorijo od konca septembra pa vse do novembra. Ko ježica poči, plodovi sami odpadejo. Pod kostanji pripravimo ponjave, da bo pobiranje lažje in hitrejše. Veje lahko otresemo tudi ročno, nikar pa jih ne klatimo z kako preklo, saj s tem povzročamo rane, ki so vstopno mesto za glivične okužbe. Pri temperaturi blizu 0° C lahko kostanj ohranimo mesec ali dva.

Kostanj pobran v naravi iz samoniklih dreves, ki obrodijo debelejše plodove. Drevesa, ki rastejo na robu gozda imajo bolj kakovostne plodove, kot tista kostanjeva drevesa v gostih gozdnih sestojih.

Zeleni svet svetuje

Najboljša garancija za dober pridelek so odpornejše in manj občutljive sorte. Med manj občutljive in odpornejše sorte uvrščamo sorto Bauche de Betizac. Za dobro oprašitev sorti Bauche de Betizac  sadimo sorto kostanja Maraval in Marsol.

KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Bauche de betizac.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Precoce Migoule.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Marsol.
KLIKNITE TUKAJ za nakup sadik kostanj-maron Maraval.

 

natisni članek

© Zeleni svet

Všečkajte in delite s prijatelji ;)
Prijava na novice


23 komentarjev na “Kostanj na vrtu in odporne sorte

  1. zlatka

    Pozdravljeni živimo v Sežani in radi bi posadili drevo KOSTANJ. Kaj nam predlagate? Hvala za predlog in lp,

    Reply
  2. Janez HADLER

    Pozdravljeni
    V Prekmurju sem posadil 15 kom. marone. Zanima me ali lahko okrog kostanja škropim proti travi in plevelu in če lahko s kakšnim škropivom naj škropim.
    Hvala za odgovor. Sledim tudi vsem vašim navodilom, ki jih prejemam na mail in moram Vas pohvaliti, da so zelo koristni za nas majhne vrtičkarje.
    Janez

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni, hvala ker nam sledite. Čist pas pod drevesi lahko vzdržujete z prekopavanjem in zastiranjem tal z organskimi zastirkami.

      Reply
    • Rudolf

      Najbolje je da z motiko prekolješ travo in plevel. NATO pa jesenskim listjem potrosiš,ko zastirko,ki Bo delovalo proti plevelu. Bo pa BIO kostanj.

      Lep pozdrav vrtnar

      Reply
  3. Barbara Lavrich Winani

    Tukaj objavljate tudi Azijski kostanj! Je iz tropse Azije ali severne. Ce je iz tropske a bi kostanj uspeval v Tanzaniji. Zivim v hladnejsi pokrajini priblizno 2000m nadmorske
    visine. Imam 3 jabolcna drevesa ki redno rodijo. Sadike sem dobila v Kenijskenjskem Institutu za Agriculture.
    Hvala za odgovor.
    Lep pozdrav,
    Barbara Lavrich Winani.

    Reply
  4. Marija Berlec

    imam namen posaditi kostanj maroni v moj vrt v Tuhinjski dolini, cca 7 km iz Kamnika. Rada bi odporno sorto. Kako visoko zraste drevo in v katerem letu po sajenju obrodi.
    Bi bil Bauche deBetrac primeren?
    lp Marija

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni ga. Lidija. Verjetno gre za kostanjevo sušico. Predlagamo, da vzorec lista kostanja odnesete v kmetijsko apoteko, oddelek za varstvo rastlin (kmetijska zadruga, večji vrtni centri).

      Reply
  5. Vladimira Cigoj

    Pozdravljeni,
    kako bi vzgojili sejance na katere bi cepili kostanj maron.
    Hvala za odgovor.

    Reply
  6. Danilo

    Lep pozdrav,
    Kakšna so tla izpod okuženega kostanja z rakom?
    Kako dolgo so klice prisotne v tleh okoli bolnega kostanja in ali je to zemljo primerno uporabljati recimo za dodajanje ob sajenju kostanjev?

    Hvala.

    Reply
    • Zeleni Svet Avtor

      Pozdravljeni g. Danilo, zemlje izpod kostanjev, kjer so drevesa vidno okužena, se ne sme kopati, sicer lahko bolezen širite. Težko je napovedati kako dolgo so klice prisotne v takšni zemlji.

      Reply
  7. Alenka

    Spoštovani,
    posadila sem kostnje, ki so imeli 5 cm velike bele korenine v zemljo na Krasu in so zrastli 20 cm kostanji.
    Zanima me, ali bodo te sadike uporabne, da i z njih zraste drevo. Kako prezimijo?
    Ali jih dam v rastlinjak?
    Lep pozdrav.
    Kafol

    Reply
  8. jože

    Pozdravljeni !
    Že precej let je kar sem posadil maroni…Glede na to,da je bila sadika že precej visoka ni bilo še nič plodov…Celo porezati sem moral veje,ker so bile na vrhu suhe.Danes pa sem opazil na podrasti neki prah. Podrobno sem pogledal in opaziti je,da nekaj vrta v deblo…Prosim za nasvet kako pomagati rastlini,da bo zdrava in končno obrodila.
    Lp,Jože

    Reply
  9. Urška Kramar

    Spoštovani, na vrtu imamo kostanj- maron,star je 10 let, odganja zelo dolge veje, kot šibe, na koncu pa ima liste in plodove, lepo rodi, a sedaj se sploh v vetru in dežju veje kar povesijo. Ali bi ga bilo treba obrezovati?

    Reply
  10. Stanka

    Pred 4 leti smo posadili 2 marona, ne vem kateri vrsti, vendar še niso rodili. Ježice na kostanju so, vendar zelo drobne, v njem pa je samo pleve. Kaj je narobe, da ne rodijo.

    Reply

Dodaj odgovor

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *