Ta hranilno bogata sadna vrsta nas jeseni raje pritegne v gozd, kjer jih z veseljem nabiramo. Če imamo dovolj prostora ga lahko sadimo tudi v vrt.
Odporna sorta kostanja za dober pridelek
V naravi je kostanja vse manj, saj ga je kostanjev rak močno zdesetkal. V vrtu in gozdu je treba saditi odpornejše sorte, ki so manj občutljive na bolezni in odporne na škodljivce. Sorta kostanja maron Bauche de Betizac je manj občutljiva na kostanjevega raka in odpornejša na kostanjevo šiškarico. Rodnost sorte je zelo dobra in redna. V ježici ima dva velika plodova, ki sta odličnega okusa.
Ostale razširjene sorte kostanja v Sloveniji
Priporočamo tudi sorto kostanja maron Precoce Migoule. Je izredno dobre rodnosti, drevo hitro zarodi. Je dober opraševalec za sorto Bauche de Betizac. V ježici do 3 večji plodovi. Za zagotavljana rodnosti je dobro posaditi dve različne sorte kostanja, ker si tako zagotovite oprašitev.
Tabela: Lastnosti priporočljivih sort kostanja v Sloveniji
| Sorta | Bauche de Betizac | Precoce Migoule | Maraval |
| Plodovi | V ježici po dva plodova, ki sta debela, sladka in aromatična. Teža ploda do 16 g. | V ježici po dva do trije večji plodovi. | V ježici po dva ali trije plodovi, ki so debeli, sladki in aromatični. Teža ploda do 14g. |
| Rodnost | Redna in izjemno dobra. | Zelo dobra, hitro zarodi. | Redna in dobra. |
| Rast drevesa | Bujna, večje drevo. | Šibkejše rasti. | Bujna, večje drevo. |
| Drugo |
Manj občutljiv na kostanjevega raka. Odpornejši na kostanjevo šiškarico. |
Dober opraševalec sorti Betizac in dobra opraševalka za ostale sorte kostanjev. | Zelo razširjena sorta, rodi lahko že dve leti po sajenju. |
Za pomoč pri nakupu pokličete na 069 928 945 (med delavniki od 8 do 13 ure). Ves čas lahko kupujete na spletu.
Letošnje sadike kostanja, ki jih pošljemo na vaš dom.
Opraševanje kostanja
Kostanj ima na drevesu ločene moške in ženske cvetove. Temu rečemo enodomna rastlina. Kostanj je načeloma samoneoplodna vrsta, zato je potrebna oprašitev drugih sort kostanja. Pelod prenaša veter in v manjši meri tudi žuželke. To so predvsem čebele, ki poskrbijo tudi za pridelavo odličnega medu. Za opraševanje so primerne tudi samonikle vrste. Kostanj cveti junija.
Najboljši rezultat oprašitve in zagotovljen pridelek dosežemo, če sadimo dve različni sorti kostanja. Običajno jih sadimo metrov narazen.
Rodni les kostanja
Ženski cvetovi se razvijejo na koncu enoletnih poganjkov, medtem ko se moški cvetovi razvijejo v pazduhah listov. Moški cvetovi so združeni v mačice.
Rez kostanja
Pri kostanju je rez usmerjena predvsem v oblikovanje in osvetljevanje krošnje. Kostanj režemo v času mirovanja. Odganja veliko koreninskih poganjkov, zato je le – te potrebno odstranjevati.
Podlage za cepljenje kostanjev
Za cepljenje uporabljamo generativne podlage – sejance, na katere cepimo žlahtne sorte. Evropske sorte cepimo na sejanec Castanea sativa, azijske sorte na sejanec Castanea crenata.
Kostanj, mlada drevesa.
Kostanj sadimo v vrste na 10 – 12 metrov in med vrstami 8 – 10 metrov. Azijske sorte lahko sadimo bolj skupaj in sicer na razdaljo 5 metrov v vrsti in 5 – 6 med vrstami, v kolikor želimo večji kostanjev sadovnjak.
Izbira gojitvene oblike
Na večjih vrtovih ga vzgajamo v piramidno krošnjo ali v kotlasto obliko, ki je za celinska območja zaradi nevarnosti snegoloma manj primerna.
Za pomoč pri nakupu pokličete na 069 928 945 (med delavniki od 8 do 13 ure). Ves čas lahko kupujete na spletu.
Gnojenje kostanja
Sadika kostanja naj bo čim večja in v večjem loncu kot je v tem primeru. Primer dobrih sadik je podan v začetku članka.
Kostanj je gozdna rastlina. Kostanju ob sajenju ne dodajamo umetnih NPK gnojil. Dobro se odziva na zmerno gnojenje z dušičnimi gnojili. Ker ima rad kiselkasto zemljo uporabimo raje amonsulfat namesto KAN.
Gnojimo šele drugo do tretje leto po sajenju.
Koreninski sistem kostanja živi v simbiozi z glivicami, temu pojavu rečemo mikoriza, zato je zelo priporočljivo vnesti te drobnoživke iz gozdov, kjer uspevajo samonikle vrste. To najlažje storimo tako, da iz gozda prinesemo nekaj zemlje izpod kostanjevih dreves.
Klimatske in talne zahteve kostanjev
Kostanj je vrsta submediteranskega pasu. Vegetacija je dokaj dolga, saj traja do sedem mesecev. Prija mu toplo podnebje, veliko svetlobe in zavetje pred morebitnimi spomladanskimi pozebami. Prav tako ne trpi dolgega obdobja suše.
Kostanj ne mara plitvih tal in previsoke pH vrednosti tal. Uspeva v globoki in rahlo kisli zemlji. Zemlja naj bo za vodo prepustna in humozna. Na vrtu je priporočljivo dodati v sadilno jamo vsaj 20 l zemlje izpod kostanjev, da se bolj uspešno ukorenini in raste.
Bolezni in škodljivci kostanja
Huda glivična bolezen je kostanjev rak. Povzroča razkroj lubja in množičen propad dreves. Bolezen omejujemo preventivno tako, da redno pregledujemo drevesa in obolele dele izrežemo ter sežgemo, rane pa zamažemo z cepilno smolo. Klice gliv se z vetrom širijo na velike razdalje, zato je odstranjevanje in sežig le delno uspešen. Bližina okuženih dreves, kjer se varstva ne izvaja predstavlja potencialno grožnjo za novo okužbo.
Svetujemo, da sadite odpornejše sorte kostanjev. Med manj občutljive in odpornejše sorte uvrščamo sorto Bauche de Betizac. Sorta kostanja Bauche de Betizac je manj občutljiva na kostanjevega raka in odporna na kostanjevo šiškarico.
Kostanjeva šiškarica je dokaj nov in nevaren škodljivec. Na kostanju zasledimo tudi kostanjevega zavijača, kostanjarja, katerega ličinka povzroča črvivost plodov. Napadeni plodovi kostanjarja predčasno odpadejo in jih je potrebno sproti pobirati, da omejujemo razvoj tega škodljivca.
Kdaj obiramo in kako skladiščimo kostanj?
Sorte kostanja zorijo od konca septembra pa vse do novembra. Ko ježica poči, plodovi sami odpadejo. Pod kostanji pripravimo ponjave, da bo pobiranje lažje in hitrejše. Veje lahko otresemo tudi ročno, nikar pa jih ne klatimo z kako preklo, saj s tem povzročamo rane, ki so vstopno mesto za glivične okužbe. Pri temperaturi blizu 0° C lahko kostanj ohranimo mesec ali dva.
Kostanj pobran v naravi iz samoniklih dreves, ki obrodijo debelejše plodove. Drevesa, ki rastejo na robu gozda imajo bolj kakovostne plodove, kot tista kostanjeva drevesa v gostih gozdnih sestojih.
Zeleni svet svetuje
Najboljša garancija za dober pridelek so odpornejše in manj občutljive sorte. Med manj občutljive in odpornejše sorte uvrščamo sorto Bauche de Betizac. Za dobro oprašitev sorti Bauche de Betizac sadimo sorto kostanj Maraval.
KLIKNITE TUKAJ za NAROČILO kvalitetnih sadik kostanja, ki jih sadimo v Sloveniji.
Za pomoč pri nakupu pokličete na 069 928 945 (med delavniki od 8 do 13 ure). Ves čas lahko kupujete na spletu.
Povezane vsebine:
- Jesenska drevnina v užitnih in okrasnih plodovih
- Ruske vile za rahljanje tal, vrt brez štihanja in manj napora
- Lepa zelenica in varčevanje z vodo
- Kako smo pripravili odličen domač kompost v manj kot treh mesecih?
- Nešplja
© Zeleni svet
Pozdravljeni živimo v Sežani in radi bi posadili drevo KOSTANJ. Kaj nam predlagate? Hvala za predlog in lp,
Pozdravljeni
V Prekmurju sem posadil 15 kom. marone. Zanima me ali lahko okrog kostanja škropim proti travi in plevelu in če lahko s kakšnim škropivom naj škropim.
Hvala za odgovor. Sledim tudi vsem vašim navodilom, ki jih prejemam na mail in moram Vas pohvaliti, da so zelo koristni za nas majhne vrtičkarje.
Janez
Pozdravljeni, hvala ker nam sledite. Čist pas pod drevesi lahko vzdržujete z prekopavanjem in zastiranjem tal z organskimi zastirkami.
Najbolje je da z motiko prekolješ travo in plevel. NATO pa jesenskim listjem potrosiš,ko zastirko,ki Bo delovalo proti plevelu. Bo pa BIO kostanj.
Lep pozdrav vrtnar
Bolje da ne. Sam sem poškropil z Bom Efekt in se mi jih je nekaj posušilo, listi so pa bili celo leto rumenkasti, šele sedaj postajajo temnejši in zeleni.
Pozdravljeni,
Boom Efekt, ki ste ga uporabili, je totalni herbicid na osnovi glifosata, kar pomeni, da deluje na vse rastline, ne le na plevel. V ekološkem vrtnarjenju se takšnih izdelkov ne uporablja, saj lahko močno vplivajo na tla, okoliško rastje, ljudi in živali. Še posebej nevarno je, če se škropi po listih ali mladih poganjkih, ki izraščajo iz tal. Če herbicid pride v stik z drevesom, lahko to vodi do sušenja drevesa, kar morda pojasnjuje tudi rumenenje listov pri vašem kostanju.
Nekateri raziskovalci in organizacije so izrazili zaskrbljenost glede njegove potencialne kancerogenosti. To pomeni, da obstajajo omejeni dokazi, da lahko povzroča raka pri ljudeh, vendar ni nedvoumno potrjeno. Nekatere organizacije so ocenile, da glifosat pri pravilni uporabi verjetno ni kancerogen. V ekološkem načinu vrtnarjenja je prepovedan. Pri uporabi glifosata na domačem vrtu, manjšem nasadu je bolje uporabljati alternativne, bolj varne rešitve, ki ne predstavljajo podobnih tveganj.
Če se listi vašega kostanja sedaj obnavljajo in postajajo temnejši, je to dober znak, vendar bi vas v prihodnje opozorili, da se izogibate škropljenju po območjih, kjer rastejo mladi poganjki ali listi drevesa. Namesto uporabe herbicidov bi vam svetovali bolj ekološke rešitve, kot je ročno odstranjevanje plevela, mulčenje, okopavanje, kar ne bo škodovalo vašim rastlinam, ljudem in živalim.
Lep dan, ekipa Zeleni svet
Tukaj objavljate tudi Azijski kostanj! Je iz tropse Azije ali severne. Ce je iz tropske a bi kostanj uspeval v Tanzaniji. Zivim v hladnejsi pokrajini priblizno 2000m nadmorske
visine. Imam 3 jabolcna drevesa ki redno rodijo. Sadike sem dobila v Kenijskenjskem Institutu za Agriculture.
Hvala za odgovor.
Lep pozdrav,
Barbara Lavrich Winani.
imam namen posaditi kostanj maroni v moj vrt v Tuhinjski dolini, cca 7 km iz Kamnika. Rada bi odporno sorto. Kako visoko zraste drevo in v katerem letu po sajenju obrodi.
Bi bil Bauche deBetrac primeren?
lp Marija
Pozdravljeni ga. Marija, sorta, ki jo omenjate je primerna, pazite na opraševanje s sorto kostanja Maraval.
Zakaj rjavijo in se zvijajo listi pravega kostanja ?
Pozdravljeni ga. Lidija. Verjetno gre za kostanjevo sušico. Predlagamo, da vzorec lista kostanja odnesete v kmetijsko apoteko, oddelek za varstvo rastlin (kmetijska zadruga, večji vrtni centri).
Pozdravljeni,
kako bi vzgojili sejance na katere bi cepili kostanj maron.
Hvala za odgovor.
Pozdravljeni ga. Vladimira, kostanj je težje cepiti v domačih razmerah. To opravljajo v drevesnicah.
Vzgoja sejanca je dokaj enostavna: Naberi žlahten bolj droben kostanj (debelega poješ). Pripravi plastičen lonec (na dnu izreži nekaj lukenj) daj 10 cm zemlje nato dodaj kostanj in ga pokrij s 10-15 cm zemlje. To opravi v januarju in pusti zunaj na prostem. V juniju/juliju bi moral kakšen kostanj pognati. Ko podlaga ojača (cca 1 leto) ga cepiš.Kako cepiti, kdaj cepiti in kje nabrati cepiče tudi mene zanima.
Lep pozdrav Marjan
Pozdravljeni, hvala za vaš komentar. Več o cepljenju za sadike si preberite tukaj https://zelenisvet.com/cepljenje-sadnega-drevja-ploscicasto-t-okulacijo/ Lep dan, ekipa Zeleni svet
Lep pozdrav,
Kakšna so tla izpod okuženega kostanja z rakom?
Kako dolgo so klice prisotne v tleh okoli bolnega kostanja in ali je to zemljo primerno uporabljati recimo za dodajanje ob sajenju kostanjev?
Hvala.
Pozdravljeni g. Danilo, zemlje izpod kostanjev, kjer so drevesa vidno okužena, se ne sme kopati, sicer lahko bolezen širite. Težko je napovedati kako dolgo so klice prisotne v takšni zemlji.
Spoštovani,
posadila sem kostnje, ki so imeli 5 cm velike bele korenine v zemljo na Krasu in so zrastli 20 cm kostanji.
Zanima me, ali bodo te sadike uporabne, da i z njih zraste drevo. Kako prezimijo?
Ali jih dam v rastlinjak?
Lep pozdrav.
Kafol
Pozdravljeni ga. Alenka, pošljite nam fotko vaših sejancev kostanja na info@zelenisvet.com.
Pozdravljeni !
Že precej let je kar sem posadil maroni…Glede na to,da je bila sadika že precej visoka ni bilo še nič plodov…Celo porezati sem moral veje,ker so bile na vrhu suhe.Danes pa sem opazil na podrasti neki prah. Podrobno sem pogledal in opaziti je,da nekaj vrta v deblo…Prosim za nasvet kako pomagati rastlini,da bo zdrava in končno obrodila.
Lp,Jože
Pozdravljeni g. Dušan, verjetno je napadena od kakšnega škodljivca, prosimo za sliko na email info@zelenisvet.com
Spoštovani, na vrtu imamo kostanj- maron,star je 10 let, odganja zelo dolge veje, kot šibe, na koncu pa ima liste in plodove, lepo rodi, a sedaj se sploh v vetru in dežju veje kar povesijo. Ali bi ga bilo treba obrezovati?
Pozdravljeni ga. Urška, rez naj opravi strokovnjak po ogledu.
Pred 4 leti smo posadili 2 marona, ne vem kateri vrsti, vendar še niso rodili. Ježice na kostanju so, vendar zelo drobne, v njem pa je samo pleve. Kaj je narobe, da ne rodijo.
Pozdravljeni ga. Stanka, prosimo za fotografijo, težko je napovedati na pamet.
Že 2 leti imam posajeno drevo kostanja, a ne cveti in ne rodi? Kaj storiti?
Pozdravljeni, rodi po 5 ali 8 letu.
Pozdrav,imam 2 letno sadiko vzgojeno iz debelega marona pa me zanima če mora bit cepljen ali bo tak tudi obrodil plod.Hvala za odgovor🤗🤔
Pozdravljeni, tudi ta kostanj bo obrodil plodove, ki pa ne bodo točno taki, kot na cepljeni rastlini. Lep dan, ekipa Zeleni svet