Sveži plodovi malin so odlična poslastica. Uporabljamo jih kot dodatek za slaščice, predelavo v sirupe, sokove in marmelade.
Kliknite na video za ogled nasveta za sajenje malin:
1. Za nasad malin smo izbrali sončno lego
Lega, ki smo jo izbrali za maline je sončna in rahlo nagnjena. Maline je treba vedno saditi na dovolj zračno in sončno lego. Senčne lege, kjer zastaja vlažen zrak so manj primerne, ker so maline občutljive na bolezni poganjkov in plodov.
Na sončni in prezračeni legi bodo plodovi kakovostni in bolj zdravi. Vsako leto bo treba izvajati pravilno rez, redčenje pregostih poganjkov, varstvo pred boleznimi in škodljivci, gnojenje in namakanje.
KLIKNITE TUKAJ za sadike malin.
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEGA jagodičja.
**
KLIKNITE TUKAJ za uporaben priročnik: Gojenje jagodičja.
2. Zemljo smo pred sajenjem zrahljali
S kultivatorjem smo zemljo površinsko zrahljali. Zemlja je bila tudi globko orana. Na težjih tleh je treba zemljo za maline globje obdelati.
3. Zemljo smo pognojili z domačim kompostom in dodali gnojilo, ki vsebuje več kalija
Na zrahljano zemljo, smo raztrosili domač kompost. S plugom smo potegnili še dva jarka na levi in desni strani. V pripravljene jarke smo raztresli gnojilo, ki vsebuje večji delež kalija. Analiza zemlje je pokazala, da v vrtu manjka kalij.
4. Zemlja v našem vrtu je težja – ilovnata, zato smo pred sajenjem oblikovali greben
Za hitrejše odtekanje odvečne vode smo oblikovali greben. Posledično bo nevarnost razvoja koreninskih bolezni manjša. Ker se bo v poletnem času greben hitreje sušil, bo treba urediti kapljično namkanje in zastiranje z agrotekstilom.
Greben naj bo visok najmanj 20 cm, ker imajo maline zelo plitve korenine. Če je zemlja lahka in peščena ureditev grebena ni obvezna.
5. Postavili smo lesene kole za žično oporo
Na razdaljo 17,4 metre smo postavili 4 kole višine 2,5 metra s prečnimi letvami.
Za tiste, ki sadite enkrat in dvakrat rodne rodne maline izberite lesene kole visoke 2,5 do 3 metre, na razdaljo 5 do 6 m v vrsti.
Ker se velikokrat odločamo za gojenje sort malin, ki imajo daljšo razrast stranskih poganjkov je priporočljivo na osnovne kole pričvrstiti prečne letve, dolžine 90 cm.
Prva prečna letev je v našem primeru pritrjena na višino 0,6 do metra od zemlje, druga pa 1,6 metra od zemlje. Na vsako stran prečne letve smo napeli po eno pocinkano žico.
Izbrali smo odlične sorte malin
Izbor dvakrat rodnih sort smo prilagodili različnemu času zorenja. Sorta Heritage obrodi okusne rdeče plodove na lanskoletnih poganjkih konec junija, na letošnjih poganjkih pa od začetka avgusta do prve polovice septembra.
Polana je ena od razširjenih dvakrat rodnih sort z začetkom julijskega rodu in zgodnjim jesenskim rodom do zmrzali. Je odporna na sivo plesen.
Sorta dvakrat rodne maline Autumn bliss je zelo priporočljiva zgodnja sorta dvakrat rodne maline. Zori že meseca junija na lanskih poganjkih. Pridelek je velik. Prvi rod zori na istoletnih poganjkih od julija do meseca septembra.
Odlične enkrat rodne sorte malin za ljubiteljsko pridelavo sta sorti Sokolica, Meeker in Glen dee. Kot posebnost velja omeniti tudi sorte malin z vijoličnimi plodovi, kot je okusna sorta Glen Coe in rumenoplodnimi sortami Golden Queen.
Posebnosti v izboru malin
Pri nas je žal črna malina manj zastopana vrsta, vendar jo je vredno saditi pleg robid, ker je način rezi in vzgoje podoben gojenju robid. Plodovi so čvrsti in sladko kisli in aromatični. Črna malina sorta Bristol je posebnost z veliko zdravilnimi učinkovinami, to so: minerali in vitamini in antociani. Primerna je za svežo, desertno pridelavo in predelavo. Rodi začetek julija do sredine avgusta. Poganjki so močni in gosto posejani s trni.
Japonska vinska malina je sladka posebnost
Omenimo naj še japonsko vinsko malino, ki je sorodnica malin. Manjši plodovi se razvijejo na močnih in trnatih rozgah. Zori julija in avgusta. Je bujne rasti. Gojimo jo na način enkrat rodnih malin. Pri opravilih, razen obiranju je treba imeti rokavice zaradi lažjega dela.
Arktična malina je okusna posebnost
Arktična malina sorta Beata je nizka pokrovna sorta malin, ki zraste višine 20 do 30 centimetrov. Rubus arcticus ali arktična malina ni zanimiva samo zaradi okusnih in aromatičnih plodov, temveč tudi kot okrasna rastlina s cvetovi lepe, roza barve. Plodovi zorijo od meseca avgusta pa vse do sredine meseca septembra. Primerni so za svežo uporabo ali predelavo.
KLIKNITE TUKAJ za sadike malin.
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEGA jagodičja.
**
KLIKNITE TUKAJ za uporaben priročnik: Gojenje jagodičja.
6. Kako pravilno posadimo maline?
Maline raje sadimo jeseni, da se do pomladi dobro vrastejo. Če jih sadimo spomladi, sajenje opravimo marca in aprila. Razdalja sadik v vrsti znaša 0,5 metra. Sadike smo posadili v pripravljen jarek in zasuli z zemljo. Sadike so za vrtičkarje gojene v lončkih, zato jih lahko sadimo že meseca septembra.
Sadimo 3 do 5 cm globje, da se bolje vrastejo. Zemlja se bo po sajenju tudi nekoliko posedla. Sadike pred sajenjem namočimo v vedro vode. Po sajenju smo maline zalili, da suha zemlja ne bo osušila sadik.
7. Zemljo kamor smo sadili maline smo prekrili z agrotekstilom
Za zastiranje zemlje smo uporabili agrotekstil. Odrezali smo 5,50 m kose agrotekstila, kar je nekaj več kot znaša dolžina dveh kolov. V odrezan kos agrotekstila smo križno izrezali odprtine za sadike.
Krajše kose agrotekstila smo lažje namestili na že posajene maline. Skozi izrezane odprtine smo previdno potegnili poganjke malin, da smo agrotekstil namestili na zemljo.
Agrotekstil je propusten za vodo in jo hkrati zadržuje, onemogoča razraščanje plevelov in omejuje lezenje polžev. V poletnem času bomo v primeru hude suše ali pripeke za zastirko uporabili tudi slamo, ter skrbeli za redno namakanje. Sadik nikoli ne pustimo, da se izsušijo. Zaliti je treba tudi v zimskem času, če ni dežja ali snega.
KLIKNITE TUKAJ za sadike malin.
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEGA jagodičja.
**
KLIKNITE TUKAJ za uporaben priročnik: Gojenje jagodičja.
8. Napenjanje žične opore na prečne letve
Na vsako prečno letev smo napeli eno pocinkano žico debeline 1,2 mm. Na zadnji prečni letvi smo uporabili napenjalec za žice.
Z napenjalcem žice bomo v primeru popuščanja žice sproti skrbeli, da bodo žice stalno dovolj napete.
Žica za privezovanje poganjkov malin mora biti pocinkana ali plastificirana. Če uporabimo nepocinkano žico pride do odmiranja poganjkov. Poganjkov ne vežemo grobo, temveč uporabimo posebne plastične sponke.
9. Prvi in zadnji kol v vrsti smo močno zasidrali
Za sidranje smo uporabili krajši kol in nerjavečo pletenico debeline 4 mm.
Pletenico smo v zgornjem delu kola in količku spodaj privili z objemkami.
10. Po sajenju sadike prikrajšamo
Dvakrat rodne sorte malin imajo plodove na obstoječih poganjkih. Te plodove lahko okusimo že ob sajenju. Ko plodove poberemo, sadike izrežemo nekoliko nižje od zadnjega ploda, da preprečimo sušenje poganjka.
Če so sadike vzgojene v dvoliterskih loncih, kot v našem primeru, lahko en poganjek pustimo prikrajšan za drugi rod naslednje leto v mesecu juniju. Vse ostale šibke poganjke izrežemo v celoti.
Zeleni svet priporoča:
Zagotovite si domač pridelek jagodičja, ki ga lahko posadite v vrt, posode in korita. Plodovi jagodičja imajo izredno pozitiven učinek na organizem in so enostavni za vzgojo.
KLIKNITE TUKAJ za sadike malin.
KLIKNITE TUKAJ za ogled VSEGA jagodičja.
**
KLIKNITE TUKAJ za uporaben priročnik: Gojenje jagodičja.
Dostava po pošti in plačilo po povzetju.
© Zeleni svet
Pozdravljeni,
spomladi sem pri vas kupila lončno malino in je poleti že lepo obrodila. Sedaj je razraščena že čez cel lonec. Zanima me, če jo lahko dam na dva dela.
Dne 9.3.2019 ste prikazali rez malin. Hvala za dobro razlago.
V sobotni oddaji “Na vrtu” ste maline dognojili z gnojilom, ki ima mikorizme dodane.
Prosim za ime tega gnojila. Hvala in prisrčen pozdrav !
Mira
Pozdravljeni ga. Mira, hvala, več glede omenjenega produkta in uporabe lahko preberete v članku TUKAJ https://zelenisvet.com/ustavimo-bolezni-in-skodljivce/.
Spoštovani
Imam izkopani jarek 150 cm x 45 cm za tri sadike ameriške borovnice. Na dnu izkopa stoji voda ki ne izgine že cel teden ob dežju . Imamo visoko podtalnico .
Že dve ameriški borovnici v istem območju sta posajeni in rodita . S kakšno oblogo pvc naj obdan stene jam in kaj naj dam na dno jarka .
Hvala za odgovor
Lp ana
Pozdravljeni ga. Ana, visoka podtalnica, ki dlje časa stoji je lahko usodna za borovnice, v tem primeru je dobro, da naredite še 30 do 40 cm viši nasip oz. dvignjeno gredo. Dna ne pokrivajte, saj bo tako stalo še več vode, stene pa lahko obdate s folijo za ribnike.