*** Zelenisvet.com – vodilni vrtnarski medij ***

Na obisku pri zeliščarici, kozarec zeleneče pomladi

Potem ko smo si v zimskem času privoščili počitek in uživali bolj enolično prehrano, brsteča pomlad naznanja obdobje, ko si lahko v naravi naberemo svežo, vitalno energijo, poudarja zeliščarica Danica Kolarič od Svete Ane v Slovenskih goricah.

Danica Kolarič, zeliščarica od Svete Ane v Slovenskih goricah. Foto: Jasna Marin.

 

“Zeleni listi so v začetni fazi rasti, polni življenjske energije. Vsebujejo veliko železa, vitaminov, klorofila, vse sestavine, potrebne za naše dobro počutje.”

KLIKNITE TUKAJ za naročilo letne naročnine revije Lep vrt & Naravna lekarna.

Gibanje na zraku

“Spomladi pojdimo v naravo, gibajmo se, dihajmo sveži zrak, poiščimo kotičke neokrnjene narave, spoznavajmo zelišča. V svežih listih zelišč je veliko C-vitamina. Ni bojazni, da bi se z njim predozirali, kajti vitamin C je topen v vodi in se iz telesa izloči z urinom. Zlasti stres povzroči pomanjkanje vitamina C v telesu, zato je dobro vsak dan zaužiti hrano, ki ga vsebuje. Spomladi ta dragoceni vitamin dobimo tudi prek zelenja, ki raste v naravi. Prisoten je namreč v koprivi, lopatici, regačici, vodni kreši, kislici …,” našteva zeliščarica.

Čim več se gibajmo v naravi, dihajmo sveži zrak, spoznavajmo zelišča. Sončni žarki bodo spodbudili nastajanje vitamina D, v mnogih svežih zeliščih, ki jih naberemo v naravi, pa je veliko vitamina C, ki krepi imunski sistem. Foto: Shutterstock.

Obenem razkrije, da se zelenje in zelišča iz narave po sestavi in hranilni vrednosti razlikujejo od zelenjave. Zelenje je prehranska skupina, ki spodbuja izločanje prebavnih sokov in tako pomaga prebavljati druge vrste hrane.

Vitamin C je prisoten v številnih svežih zeliščih, ki jih najdemo v naravi. Tudi v kislici. Foto: Shutterstock.

Zeleni napitki

Užitno zelenje iz narave spomladi dodajamo solatam, z njim lahko popestrimo in začinimo namaze, obogatimo juhe, lahko pa tudi pripravimo energijske napitke, denimo čiste sveže sokove ali pa v zadnjem času vse bolj priljubljene smutije – kašaste sokove, ki jim pri nas pravijo tudi zmešančki.

Priporočljivo je, da si zeleni smuti pripravimo zjutraj, saj se telo čez noč posti in zjutraj lažje vsrka najboljše iz kašastega soka. Foto: Shutterstock.

 

V napitkih, ki jim bomo dodali zelenje iz narave, za osnovo uporabimo sadje in vrtnine z domačega vrta, kot so jabolka in korenje. Prepustimo se domišljiji in okusu. Kozarec smutija si privoščimo enkrat do dvakrat dnevno kot dodatek k redni prehrani,” svetuje Danica Kolarič.

Priljubljeni smutiji, ki se pripravljajo v mešalniku, so nadvse priporočljivi tudi za otroke in starostnike. “Pri starejših ljudeh, ki jim manjka moči in ki težko žvečijo hrano, se pogosto zgodi, da zaradi težav z grizenjem pogoltnejo prevelike kose hrane, ki zastajajo v prebavnem traktu in povzročajo nastajanje prekomerne količine plinov v prebavilih. Prav smutiji, ki pa vsebujejo fino zmleto sadje in/ali zelenjavo ter zelišča, lažje spolzijo po grlu in se lažje prebavijo,” razlaga Kolaričeva.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo letne naročnine revije Lep vrt & Naravna lekarna.

Košarica za najmlajše

Pri pripravi domačega smutija bodo z veseljem sodelovali tudi otroci, če bodo videli, da tudi mi uživamo v nabiranju sestavin za kozarec zeleneče pomladi. Najbolje bo, da se skupaj z otroki odpravimo v naravo in v košarico naberemo rastline, ki jih bomo uporabili v sokovih.

Če se z otrokom odpravite na sprehod, vzemite s seboj košarico, ki se bo spomladi hitro napolnila z užitnimi divjimi rastlinami, uporabnimi za sokove, smutije, juhe in solate. Foto: Shutterstock.

Košarica se bo spomladi hitro napolnila z rmanovimi listi, čemažem, dišečo perlo, koprivo, lopatico, regačico, regratovimi listi, cvetovi in listi marjetice, grenkuljico, kislico, pljučnikom in vodno krešo. Gibanje in svež zrak bosta koristila otrokom in odraslim, ko pridemo domov, pa si bomo naposled pripravili okusen kašast sok iz rastlin, ki smo jih skupaj nabrali,” pojasni zeliščarica.

Korenčkovi listi so uporabni za zelene smutije. Foto: Shutterstock.

V zelene smutije lahko zmešamo tudi peclje in liste solate, zelenjave, kalčke, divja zelišča, zelišča z vrta, mlade liste jagodičevja, mlade poganjke – tudi smrekove vršičke. Ne zavrzite niti korenčkovih listov, kajti tudi te lahko sočite, poudarja Kolaričeva.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo letne naročnine revije Lep vrt & Naravna lekarna.

Ni posladek, temveč obrok

Sogovornica poudarja, da smuti ni posladek, temveč obrok. Priporoča, da ga uživamo zjutraj, saj se telo čez noč posti in zjutraj lažje vsrka najboljše iz kašastega soka. “Po zaužitju smutija vsaj 30 minut ne zaužijmo ničesar, da telo dodobra izkoristi vse vitamine, minerale in koristne sestavine v smutiju,” svetuje zeliščarica.

Na splošno velja, da naj bi bilo v smutiju vsaj 60 odstotkov sadja, 40 odstotkov zelenja in toliko vode, da ni pregost. Okrašen s cvetovi in lističi iz narave bo toliko bolj teknil. Foto: Jasna Marin.

 

Še nekaj je treba vedeti, ko pripravljamo in uživamo smutije: treba jih je jesti in ne zgolj piti. S tem, ko smuti grizemo in ga valjamo po ustih, se v ustih aktivirata slina in delovanje encimov, tako se začne prvi del prebave že v ustih.

Razveseljivo je že spoznanje, da smo organizem napolnili s hranilnimi snovmi, to nas osvobaja in sprošča in navda z novo energijo, imamo občutek, da smo naredili nekaj koristnega zase. Sokovi nam okrepijo imunski sistem in delujejo prečiščevalno.

Skoraj vse užitne divje rastline vsebujejo kalcij in fosfor, ki krepita kosti. Veliko rudnin je tudi v zelenem delu rastlin, ki rastejo na vrtu, zato jih ne odvržemo. Listi repe, korenčka, rdeče pese so vsi uporabni za sokove in uživanje.

Kmalu opazne spremembe

Kopriva, bršljanasta grenkuljica, peteršilj, trobentica – zelenje je bogat vir klorofila, njegove molekule pa so po sestavi zelo podobne hemoglobinu. Klorofilu znanstveniki pripisujejo zdravilno delovanje, saj pomaga čistiti notranje organe in odstranjevati škodljive bakterije iz organizma, spodbuja prebavo in deluje dobrodejno na zdravje. Foto: Jasna Marin.

Že po enem tednu uživanja zelenih smutijev čutimo, da imamo več energije, imunski sistem postane močnejši, zmanjša se želja po nezdravi hrani, zniža se telesna masa. Dalj časa ko jih uživamo, več različnih kombinacij bomo želeli preizkusiti. Priporočljivo je, da vsaj en dnevni obrok nadomestimo z zelenim smutijem, najbolje kar zajtrk, privoščimo pa si ga lahko tudi kot popoldansko malico, še svetuje Kolaričeva.

Zeleni smutiji in sokovi so imenitni v pomladanskem obdobju, poleti pa jih bomo nadomestili s svežim sadjem. Če se ravnamo po naravi, je zelena spomladi ‘ta prava’,” sklene zeliščarica.

Nasveti zeliščarice

Koristno je spoznavati zelišča in rastline v naravi. Česar ne poznate, ne nabirajte, da ne pride nehote do zamenjave s kakšno strupeno rastlino. Čemaž večkrat kdo zamenja z listi strupene šmarnice, regačico so že zamenjali že z orjaškim deženom, na videz nedolžne zmote lahko privedejo do hude zastrupitve. Zato se je dobro naučiti prepoznavati rastline, vedeti, kdaj je čas nabiranja ter kako se pravilno uporabijo in shranjujejo. Vedno več je organiziranih tečajev spoznavanja divjih rastlin po vsej Sloveniji, pridružite se jim.

Ko pridobite znanje, pa ga podajajte naprej, naj gre iz roda v rod. Na izlete v bližnjo okolico in naravo se čim večkrat odpravite z družino, da bodo otroci spoznavali rastline in znali mešati čarobne napitke. Vse rastline so nam na dosegu rok, od nas je odvisno, koliko jih bomo vključili v jedilnik. Poskusite, telo vam bo hvaležno.

KLIKNITE TUKAJ za naročilo letne naročnine revije Lep vrt & Naravna lekarna.

Recepti za smutije

Divja zelišča dodajamo jedem in smutijem kot začimbe, po ščepcih. Za osnovo lahko uporabimo jabolko, limono ali grenivko, sveža zelišča pa dodajamo po ščepcih, da se jih navadimo. Po zaužitju napitkov z rastlinami iz narave bo presnova boljša.

Smutije jemo tudi z očmi, zato jih okrasimo s cvetovi regrata, marjetice, trobentice, z rezinami sadja. V zeleni smuti spadajo voda, sadje in zelenje. Bodimo domiselni.

Zelene smutije lahko zmešamo s poljubnim sadjem, tu je nekaj receptov:

  • 2 pomaranči, pest regačice, 3 listi regrata in 3 dl vode
  • 1 banana, 1 jabolko, 1 pest peteršilja, 1 pest kopriv in 3 dl vode
  • 1 banana, 2 pomaranči, pest marjetic, pest lopatice, 3 dl vode
  • 2 pomaranči, dve pesti dišeče perle, 1 pest pljučnika, 3 dl vode
  • 1 jabolko 1 pomaranča, malo aloe vere, pest peteršilja, 1 pest koprive, 1 ščepec bršljanaste grenkuljice, 3 dl vode

Danica Kolarič, zeliščarica od Svete Ane v Slovenskih goricah, www.cajnica.si.

 

Jasna Marin, novinarka

Rada obiskuje vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon. Je urednica revije Lep vrt in novinarka Našega doma, ki nastajata pod okriljem Večera. Ob redni službi sodeluje kot novinarka v TV-oddaji Ambienti.

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

© Zeleni svet. Vse pravice pridržane. 
Skupnost ljubiteljev rastlin, narave, urejenega bivalnega prostora in ekološkega vrtnarjenja.