Evropske brusnice (Vaccinium vitis-idea)

Sajenje in gnojenje brusnic

Brusnice sadimo v kislo zemljo (pH 4-5) kot podrast debeloplodnim ameriškim borovnicam. Lahko jih gojimo tudi v loncih in koritih, kjer jim zagotovimo zračno, vlažno in ne premokro zemljo. Zahtevajo tudi dovolj prepustno zemljo, zato v loncih in koritih uredimo drenažo z glinoporjem. Več o kisloljubih rastlinah preberite v članku Rastline za kisla rastišča.

 

Brusnice spadajo v družino vresovk. Za vse vresovke je značilna erikoidna mikoriza. Mikoriza je sožitje korenin z glivicami, ki sodelujejo pri prehrani rastlin. Ob sajenju je priporočljivo vmešati nekaj zemlje iz gozda, kjer je naravno kislo rastišče samoniklih borovnic. Rastejo izključno na kislih tleh bogatih s surovim humusom. Razširjene so v gozdovih vse do Sibirije in Japonske. Najdemo jih tudi v Severni Ameriki.

Gnojimo jih z gnojili za borovnice, ki delujejo fiziološko kislo. Dodatno gnojenje z dušičnimi gnojili ni priporočljivo.

Brusnice so odporne na mraz in zdržijo temperaturo do -25ºC.

Brusnice so zoper bolezni neproblematične.

Grmičke pomlajujemo z rezjo. To storimo na vsake tri leta. Takrat jih skrajšamo na cca 5 cm. če imamo več grmičev, jih pomlajujemo izmenično.

KLIKNITE TUKAJ, vpišite vašo e-pošto in prejemali boste podobne brezplačne nasvete. Če vam je nasvet všeč nas pripočite tudi prijateljem.

Brusnice v prehrani

Plod brusnice je velikosti graha. Zoreti začnejo že konec julija, kasneje pa od konca avgusta do oktobra. Plodovi so trpki in kiselkasti. Vsebujejo benzojsko kislino, vitamin C, citronsko kislino, provitamin A, vitamin B, pektin, čreslovine in veliko mineralov.

Brusnice uživamo sveže z dodatkom sladkorja. Uporabljamo jih za džeme, kompote, marmelade, čežano in sokove. Primerne so za pripravo vina in žganjekuhe.

Liste lahko uporabimo kot nadomestek čaja, ki je zelo dober proti prehladu.

Ameriške brusnice (Vaccinium macrocarpon)

Rastlina se razrašča s pomočjo rizomov – podzemnih koreničic in tako prerašča večje površine.

Izvira iz Amerike, kjer so jo s pridom izkoriščali že indijanski staroselci. Vedno – zelen grmiček ima plazečo rast in se razraste tudi do 1,5 m v širino.

V vrtovih te brusnice težko uspevajo. Gojijo jih predvsem za predelavo na obširnih poplavnih območjih. Potrebujejo specifične rastne razmere, ki so v vrtu težko izvedljivi.

Uporabna je za predelavo v sokove, džeme, marmelade, kot prilogo k divjačini, lahko jo sušimo ali globoko zamrznemo. Za svežo porabo ta vrsta ni primerna, zaradi izrazito grenko-trpkega okusa.

Temno rdeči plodovi zorijo konec septembra. Plodovi so okrogle do jajčaste oblike. Okus je kiselkasto – grenak in trpek.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


 

Uspešno ste se prijavili na brezplačne nasvete!

Poslali smo vam potrditveni email in brezplačno darilo. Vkolikor emaila niste prejeli, poglejte med vsiljeno pošto oz. znotraj gmaila preverite zavihek Promocije.

Obiščite nas tudi na socialnih omrežjih, kjer lahko         prav tako spremljate naše poučne vsebine

 

Naročite se na nove objave, brezplačno!

 


Napačen email naslov.


 


Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *