Modri fižol ali mrtvi prst je užitna in preprosta rastlina za vsak vrt, ki ima okus po lubenici

KLIKNITE NA VIDEO ZA OGLED NASVETA:

Zakaj so užitno in lepo rastlino poimenovali mrtvaški prst?

Lep in užiten grm so poimenovali mrtvaški prst ali mrtvi prst zato, ker so stroki mehki na otip in prekriti z lupino, ki je po barvi podobna prstom mrtveca. Nekateri vrtičkarji so to užitno in čudovit rastlino poimenovali tudi moder fižol ali modra kumara.

Dekorativni in užitni stroki se tvorijo od avgusta dalje in jih nabiramo v septembru ter oktobru. Rastlina je zelo lepa, dekorativna tudi v listih in cvetovih.

Notranjost stroka je užitna in ima sladek okus po lubenici

Presenetite svoje družinske člane, prijatelje in sorodnike z užitno notranjostjo stroka, ki jo uživamo svežo ali v solatah. Notranjost sivo modrega stroka je zapolnjena s prosojnim mesom, ki ima okus po lubenici.

Sladko notranjost stroka pojemo tako, da jo izluščimo iz stroka in zmešamo v ustih ter izpljunemo črna neužitna semena. Na podoben način uživamo tudi pasijonko.

Tabela: Mrtvaški prst glede na letni čas in barvo cvetov, listov ter ploda

Ali je mrvi prst v Sloveniji prezimno trdna rastlina?

Ta čudovita  rastlina je prezimno trdna in brez težav prenese zimski mraz, saj zdrži temperaturo do -23 stopinj Celzija. Tudi v primeru močnejše zime se brez težav obrašča, če pomrzne nadzemni del, saj zgodaj spomladi iz korenin poženejo novi poganjki.

Ob koncu zime ali začetku pomladi lahko prve modro zelene liste posmodi mraz. To ne predstavlja večjih težav, ker se mrtvaški prst zelo hitro obraste. V Sloveniji mu mraz ne bo prišel do živega, saj izvira iz gorskih pobočij Nepala, Butana, SV Indije, zahodne Kitajske in Mjanmara.

Obrezovanje ali rez večjega grma v osnovi ni potrebna

V primeru, da želite občudovati mrtvi prst v svoji naravni velikosti rez ni potrebna. Svojo končno višino okrog 5 metrov bo dosegel v 15 do 20 letih. Vsakoletna rez ni potrebna, saj je grm najlepše oblike, če ga ne režemo. Konec februarja ali v začetku marca izrežemo samo poškodovane poganjke ter vse, ki se prekomerno križajo. Izrežete lahko tudi poganjke, ki rastejo v napačno smer.

Rastlina mrtvaškega prsta je lepa v cvetu, listih in plodu

Ta čudovit listopaden grm je lep v listih, cvetu in plodu. Zelene cvetove občudujemo v poletnem času. Iz njih se kasneje razvijejo sivo modri stroki, ki imajo užitno prosojno notranjost stroka in nas po okusu spominja na lubenico. V okras so tudi listi, ki nas najbolj očarajo s svojo rumeno jesensko preobleko.

Kako režemo mrtvaški prst, če želimo nižjo rastlino na vrtu?

Če želite ohraniti grm na višini 2 do 3 metrov je priporočljivo opraviti redno pred spomladansko rez v začetku marca. Takrat pazite, da ne izrežete vseh poganjkov do osnove, ker drugače v tekočem letu ne bo pridelka. Izrežite samo nekaj starejših vej do osnove in ohranite mlad rodni les.

Možno je tudi prikrajševanje poganjkov na nižje rastočo vejo. Grma nikoli ne režemo „na balon“, ker pokvarimo obliko in njegovo naravno rast. Ostali bomo tudi brez pridelka v tekočem letu.

Najbolj primeren prostor, lega za mrtvaški prst na domačem vrtu

Mrtvaški prst, ki ga latinsko imenujemo Decaisnea fargesii sadimo kot naravno podrast večjim drevesom. Dobro se počuti tudi 2 do 3 metre stran od hiše ali gospodarskega poslopja, da rastlino zaliva dež. Tako grm dobi tudi dovolj jutranjega in popoldanskega sonca.

Možno je sajenje v ozadje višje naravne žive meje (3 ali več metrov) ali kombinirane grede s trajnicami in grmovnicami. Izogibamo se lokacijam s celodnevnim soncem ali samostojni saditvi na sredino trate, ki je cel dan izpostavljena soncu.

Primerna tla ter ustrezna zemlja za dobro rast in pridelek

Najbolje se počuti v zemlji, ki je dobro odcedna in pognojena s kompostom. Prenaša vse vrste tal, ki so odcedna, saj mu ne ustreza zastajanje vode v območju korenin. Zato ga ne sadimo na barjanska tla, ki so tudi nekoliko bolj kisla. Na ilovnatih ali glinenih tleh ga sadimo na lokacije, ki so nagnjene in odcedne. Tako voda ne zastaja v območju korenin.

Optimalno zalivanje in gnojenje zagotavlja dobre pogoje za rast in rodnost

Mrtvi prst ima rad enakomerno vlažna tla, zato jih zastremo z zastirko. Prvič ga zalijemo takoj po sajenju. Za tedensko zalivanje je hvaležen tudi v vročih poletnih mesecih. Takrat ga zalivamo z dvema zalivalkama vode na teden. Dva do trikrat zalijemo sadiko tudi v primeru suhe zime, če ga sadimo jeseni, saj sadika še ni ukoreninjena in ne more samostojno črpati vlage iz nižjih plasti tal.

Za gnojenje uporabimo domač kompost ali kupljena organska gnojila, ki jih vsako leto potresemo pod grm v začetku vegetacije. Tako vzpodbudimo začetno rast, saj grm največ hranil potrebuje ravno v začetku rasti. Z organskim gnojenjem tudi ne pretiravamo.

Bolezni in škodljivci praviloma ne ogrožajo te čudovite in užitne grmovnice

Resne škode na mrtvaškem prstu bolezni in škodljivci ne povzročajo. Ob pojavu uši poskrbite za škropljenje s čajem, ki ga pripravite iz listov rabarbare. Uporabite lahko tudi čaj iz vratiča in ostale ekološke pripravke, ki jih kupite v trgovinah. Prve uši preprosto odstranite z rokami in to tako, da jih zmečkate na rastlini.

Sivo plesen na listih, strokih in poganjkih opazimo samo v zelo mokrih letih. To težavo rešimo, če posadimo grm na prezračen prostor in se izogibamo prekomernem u zalivanju. V vročem in suhem poletju običajno ni težav s to boleznijo in ste lahko brez skrbi.

Zeleni svet priporoča:

Povezane vsebine:

• Aronija vzgoja in gojenje v domačem vrtu
• Rez kosmulje za kakovostne plodove
• Zelišča in zeliščni vrt na balkonu
• Kapre ali navadni kaprovec gojimo v vrtu, suhozidu in posodah

Prispevek je pripravljen v sodelovanju s spletno trgovino Sadikanadom.si (MM trgovina d.o.o.).

© Zeleni svet