Kliknite na video in si oglejte samooskrbni vrt pod Pohorjem.
Kdo je Martina in kje se nahaja njen samooskrbni vrt?
Martina je najbolj vesela, ko se zadržuje v domačem sadovnjaku.
Martina je velika ljubiteljica vrtnarjenja, ki jo lahko spremljate v oddaji Na vrtu. V najstarejši vrtnarski oddaji v Sloveniji večkrat svetuje z možem Martinom.
Martina pravi, da je po srcu sadjarka, zelo rada preizkuša tudi različne vrtnarske prakse na zelenjavnem in okrasnem vrtu.
S svojim življenjskim sopotnikom vrsto let skrbita za zelenjavni in sadni vrt, ki oskrbuje družino z domačim pridelkom. Štajerski vrtnarji jo lahko srečate na vrtnem oddelku Bauhausa v Mariboru, kjer svetuje s srcem in dušo.
Toča je konec pomladi klestila pridelek in povzročila ogromno škode
V času obiska smo žalostno opazovali škodo katastrofalne toče, ki je močno poškodovala steklenjak in sadike na vrtu. Zelo je bil poškodovan tudi krompir, ki je ostal povsem brez listov in ga bo verjetno treba predčasno izkopati. Trta je utrpela močno škodo in ostala povsem brez poganjkov.
Zelo velika škoda je nastala tudi v sadovnjaku, kjer je pridelek zdesetkan. Škoda se bo poznala vsaj še dve leti, saj se morajo drevesa na novo obrasti s poganjki in tvoriti kvaliteten les za cvetne nastavke.
Stekleni del je povsem uničen in škoda zaradi toče je res velika.
Toča je naredila največ škode na krompirju, trti in sadnem drevju.
Pridelava domačih sadik in kasnejša vzgoja v steklenjaku
Martina sama goji vse sadike, ki jih presaja na vrt. Pomaga si posebnimi svetilkami, saj v zimskem času ni primerne svetlobe za gojenje sadik, dan pa je prekratek, če želi pridelati kvalitetne domače sadike. Takoj, ko je zunaj dovolj toplo in se dan podaljša premakne svoje sadike v zunanji steklenjak, ki ga je to leto žal uničila toča.
Martina pravi, da pridela najboljše sadike s pomočjo osvetlitve.
Domače sadike kasneje premakne v zunanji steklenjak.
KLIKNITE TUKAJ za brezplačne vrtnarske novice Zeleni svet. Čaka vas zelo uporabno darilo v obliki e-knjige.
Paradižnik in fižol v posodah je ostal zaščiten pod streho in ga toča ni poškodovala
Naša gostiteljica pravi, da je paradižnik najboljše gojiti v posodah, ki so volumna 70 litrov in več. V poletnem času jih na dva dni zaliva s količino 10 litrov na posodo. V posodi goji tudi visok fižol in dolgo vigno, ki se vzpenjata do žleba hiše in ljubi toplo vreme. Dolgo vigno, ki je toploljubna stročnico vedno seje konec maja.
Paradižnik, visok fižol in dolga vigna rastejo v posodah volumna 70 litrov.
Čudovita banana, ki raste pod Pohorjem in navodila za prezimitev
V Sloveniji banane ne dozorijo na vrtu, lepe pa so zaradi svoje eksotike in hitre rasti. Martina svetuje, da lahko ustvarite pridih tropskega vzdušja, če jo posadite na svoj vrt. Na vrtu pod vznožjem Pohorja jo prezimijo tako, da jo pred prvim močnejšim jesenskim mrazom porežejo 20 cm nad koreninskim vratom in zaščitijo korenine z njenimi listi in listjem z vrta.
Spomladi je treba počakati, da mine spomladanska pozeba v aprilu in hladno vreme v maju. Potem lahko odkrijete korenine banane. Na Štajerskem to naredijo v času sajenja balkonskega cvetja, paradižnika in ostalih plodovk.
Pogled na banane, ki rastejo pod Pohorjem in zahtevajo zimsko zaščito.
Tla na zelenjavnem vrtu vsako leto razkisa s pepelom in obogati s kompostom
Zemlja na zelenjavnem vrtu pod Pohorjem je težka in kamnita. Zadržuje zelo veliko vlage in je kisle reakcije. Na to kažejo tudi modro obarvani cvetovi hortenzij, ki rastejo na okrasnem vrtu. Martina in mož Martin poskrbita za vsakoletno dodajanje kalcija in to s pomočjo lesnega pepela, ki vsebuje tudi veliko kalija.
Martina in Martin razkisata vrtna tla z lesnim pepelom.
Mojster Andrej svetuje, da so Ruske vile Premium primerne za vdelavo pepela, komposta in pelet.
Tla na vrtu obogatita tudi s kompostom in kupljenimi organskimi gnojili. Mož Martin pripravi zemljo s frezo, zadovoljen pa je tudi z uporabo Ruskih vil Premium, ki so narejene v Sloveniji. Primerne so za vdelavo komposta, pelet in lesnega pepela. Na ta način je na vrtu tudi manj koreninskega plevela, kot sta slak in osat, saj korenin ne sekamo in razmnožujemo.
Na zelenjavnem vrtu speva tudi mehiški paradižnik, ki se uporablja za salso
Martina na družinskem vrtu goji mehiški paradižnik, ki mi pravimo tomatil. V družini obožujejo mehiško zeleno omako, zato so na vrtu posadili večje število te zanimive rastline. Tomatil je dokaj bujne rasti in ga sadimo na malo večjo razdaljo kot paradižnik. Na Štajerskem najde svoj prostor na vrtu v drugi polovici maja.
Plodovi se premera 3 do 5 cm. Lampijončki so v času zorenja razprti, plodovi se v tem primeru rahlo obarvajo. Če ste ljubitelji mehiške omake, je mehiški paradižnik prava rastlina za vaš vrt, saj nima težav z boleznimi in škodljivci.
Mehiški paradižnik ali tomatil je osnovna sestavina mehiških omak.
Kako velika naj bo posoda za gojenje zelišč in dišavnic?
V bližini hiše smo opazili čudovit nasad zelišč, ki jih toča ni prizadela, saj so bila pod nadstreškom. Opazili smo, da se najbolje razraščajo v posodah, ki so široke 40 cm, dolge 100 cm in globoke 40 cm. Tako ne trpijo pomanjkanja vode v poletnem času, če jih redno zalivamo. Prav tako imajo dovolj prostora za razraščanje korenin in se bujno razraščajo.
Za zelišča, ki rastejo v skupinskih zasaditvah je treba izbrati primerno velike posode.
KLIKNITE TUKAJ za brezplačne vrtnarske novice Zeleni svet. Čaka vas zelo uporabno darilo v obliki e-knjige.
Zakonca pod Pohorjem sta velika ljubitelja paradižnikov, bučk in ostalih plodovk
Zakonca pod Pohorjem imata pokrit paradižnik, ki ga namakata s pomočjo namakalnega sistema. Mojster za domač namakalni sistem je Martina, ki ga je predstavila v video nasvetu na začetku članka. Paradižnik in nekatere druge vrtnine so pred dežjem zaščitene s preprosto konstrukcijo, ki preprečuje predčasen propad zaradi plesni.
Preprosta konstrukcija za zaščito paradižnika pred dežjem.
Vrt je tudi v bližini potoka, zato je treba skrbeti za čim manj vlage na listih paradižnika. Martina ima med sadikami večje sadilne razdalje, kot je to običajno med vrtičkarji, tako je pridelek bolj zdrav.
Plodovke so prava poletna osvežitev, ki jih imamo vsi radi.
Vse setve in sajenja so vsako leto skrbno zapisana v zvezku
Kdor vrtnari se pogosto srečuje s tem, da se ne spomni kdaj in kam je sejal ali sadil določeno vrtnino. Martina skrbno evidentira vsa vrtna opravila v svojem zvezku. Rada tudi preizkuša nove sorte in rastline. Tako lahko kronološko sledi razvoju rastline. Na vrtu ohrani tiste sorte vrtnin s katerimi ima pozitivne izkušnje. Prav tako je pri izbiri sadnih rastlin.
Martina skrbno zapisuje vsa vrtna opravila in opažanja.
Martina se še posebno rada zadržuje v sadovnjaku, ki je njena druga ljubezen
Za vsakoletno rodnost sadnega drevja poskrbi Martina in to tako, da najprej opravi strokovno rez. Češnja je gojena na kotlasti gojitveni obliki, ostalo sadno drevje pa gojeno na nizkih podlagah, da je oskrba in spravilo pridelka olajšano. V sadovnjaku uspevajo hruške, jablane, breskve, asimina, kivi, šmarna hrušica, sibirske borovnice, ameriške borovnice, sibirski kivi, robide, maline in drugo sadje ter jagodičje.
Ameriške borovnice na vrtu so stare že 26 let.
V sadovnjaku je veliko breskev, hrušk, jablan in ostalega sadnega drevja.
Višek pridelka se vlaga in hrani v domači kleti za zimske dni
Martina je skrbna gospodinja, ki višek pridelka vloži in shrani v domači kleti. Na policah smo opazili veliko kompota iz domačega sadovnjaka ter veliko zalogo domačega ajvarja. Konzervira tudi paprike, kumarice in ostale vrtnine. Zimska shramba poskrbi za samooskrbo v hladnem delu leta, ko vrt počiva. Nekatere vrtnine prezimi tudi v manjšem plastičnem rastlinjaku.
Kompoti, marmelade, vložene paprike, domač ajvar in druge dobrote.
Na domačem vrtu smo opazili tudi kokoši nesnice, ki imajo prikupen dom
Na družinskem vrtu smo opazili zadovoljne kokoši, ki se lahko prosto sprehajajo in nesejo domača jajca. Martina pravi, da je treba vrata zelenjavnega vrta skrbno zapirati, saj se lahko drugače hitro gostijo s solato ali drugimi vrtninami, ki jih z veseljem pohrustajo. V tujini so kokoši sestavni del urbanih in podeželskih vrtov. Želimo si lahko, da bo tudi v Sloveniji čim več kokoši doma v mestu in na podeželju.
Na Štajerskem vrtu smo opazili zadovoljne kokoši, ki poskrbijo za domača jajca.
© Zeleni svet
