Slive ugodno vplivajo na krepitev živčevja in se zelo priporočajo ljudem, ki so miselno obremenjeni. Plodovi vsebujejo veliko vitaminov in mineralov ter nizko kalorično vrednost.
Slive delujejo odvajalno. Plodove uživamo sveže ali jih uporabimo za predelavo v kompote, marmelade, džeme, žganjekuho, del pridelka tudi posušimo in si pripravimo zalogo suhih sliv za zimo.
👉 KLIKNITE TUKAJ za nakup ostalih koščičarjev.
**
🍐 KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
📗 KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
Opraševanje sliv
Sorte sliv so lahko samoneoplodne in samooplodne, kot tudi delno samooplodne. Pri samoneoplodnih moramo posaditi tudi primerno sorto za oprašitev.
Za prenos peloda poskrbijo čebele. Slive cvetijo v zgodnji pomladi in so na izpostavljenih legah dovzetne za pozebo.
Rodni les slive
Slive lahko rodijo na dolgih rodnih šibah, krajših rodnih šibicah, majskih kiticah, rozetah in rodnih brstikah. Kateri tip rodnega lesa se formira je odvisno od izvora sorte.
Rozeta.
Majske kitice, rodne šibe in rozete na slivi.
Rez sliv
Glavno rez opravimo spomladi. Veje izrezujemo z odvajanjem na položnejše poganjke in redčimo pregosto krošnjo.
Obvezna je tudi poletna rez, kjer krajšamo poganjke na 20 cm in odstranjujemo bohotivke ali divjake, ki ne tvorijo rodnih brstov. Poganjke, na katerih želimo vzpodbuditi rodnost privezujemo v vodoravni položaj.
Krošnja pri slivah mora biti dovolj osvetljena in zračna. Kliknite na slilko za ogled večje fotografije.
Pokončni poganjki pri slivi pred rezjo.
Pokončni poganjki so porezani do osnove.
Drevo slive pred rezjo.
Drevo slive po rezi.
Podlage za cepljenje sliv
Slive cepimo na vegetativno podlago mirobalana 29 C, ki nekoliko zmanjša bujnost, drevesa pa so bolj izenačena v rasti, kot pri sejancu mirobalane. Drevesa pustimo rasti do višine 4 do 5 metrov. Razdalja med drevesi naj znaša 3 do 4 metre.
Razdalje sajenja so odvisne tudi od gojitvene oblike, kvalitete zemlje, prehranjenosti drevesa in bujnosti rasti posamezne sorte.
Šibka do srednje bujna vegetativna podlaga za cepljenje sliv se imenuje St. Julien. Drevje zgodaj zarodi in je primerna podlaga za bolj težko zemljo in manjše vrtove.
Gojitvene oblike sliv
Slive na vrtu navadno oblikujemo v piramidno krošnjo, vretenast grm ali ploščato gojitveno obliko palmeto.
Gojitveno obliko slive prilagajamo načinu rasti, ki je sortna lastnost. Sorte z izrazito pokončno rastjo oblikujemo v piramidno obliko, kjer imamo spodaj širše in zgoraj ožje ogrodne veje, sorte z bolj položno rastjo lahko vzgjamo v vreteno ali palmeto.
Pri slivah poznamo tudi sorte stebričaste rasti, ki so primerne za manjše površine.
Redčenje plodov sliv
Plodove sliv redčimo po končanem junijskem naravnem trebljenju. Ukrep je potreben predvsem pri japonskih sortah in sortah z obilno rodnostjo. Pustimo en plodič na pet centimetrov.
Gnojenje slive
Če smo slivo pognojili založno ob sajenju, je v prvih letih ni potrebno gnojiti z fosforjem in kalijem.
Podobno kot pri ostalih sadnih drevesih dodajamo dušik (Kan) v treh obrokih, prvič pred cvetenjem, nato po cvetenju in še v času trebljenja plodičev v juniju. Kasneje v vegetacijski dobi dušika ne dodajamo več. Dodamo dve do tri pesti v območju razraščanja na tla projecirane krošnje.
Starejša drevesa gnojimo v naslednjih letih s kombiniranimi sadjarskimi (NPK) gnojili po celotni površini zemlje, kjer se krošnja razrašča.
Klimatske in talne zahteve slive
Slive domačega porekla so bolj priporočljive za naše podnebne razmere, kot sorte in križanci iz azijskih predelov. Zelo nizke temperature lahko pri občutljivih sortah povzročajo pokanje debla, ko se po drevesu proti koncu zime že pretakajo sokovi, zato je beljenje debel priporočljiv ukrep.
Najbolj odporne sorte zdržijo v zimskem času tudi do -30 ºC, v povprečju pa zdržijo od -20 ºC do -25 ºC in tudi manj. Ko se začne vegetacijsko obdobje so nevarne že minimalne stopinje pod lediščem. Občutljivim sortam lahko v tem času pomrznejo cvetovi ali odpadajo komaj oplojeni plodiči.
Sliva ni primerna za kraje z izjemno veliko padavinami. V času suše pa jo moramo obvezno tudi zaliti. Prav tako ne prenaša visoke podtalnice.
Glede tipa tal je sliva dokaj prilagodljiva sadna vrsta. Sadimo jo v globoko in rodovitno ilovnato peščeno zemljo. Izberemo ji osvetljeno mesto in je ne sadimo v senčne lege.
Sliva, bolezni in škodljivci
Najpogostejše glivične bolezni sliv so: cvetna monilija, rožičavost, rdeča listna pegavost in češpljeva rja. Te glivične bolezni omejimo z predpomladanskim škropljenjem z bakrovimi pripravki in jesenskim odstranjevanjem in sežiganjem odpadlega listja.
Cvetno monilijo zatiramo v času cvetenja z priporočenimi fungicidi, v kolikor je to potrebno.
Rdeča listna pegavost.
Glive sajavosti na listih, kot posledica izločkov listnih uši.
Nevarnejša je virusna bolezen šarka. Drevesa okužena z virusom šarka ne dajejo pridelka in slabijo v razvoju, hkrati pa prenašajo virus na zdrava drevesa. Okužena drevesa odstranimo iz vrtov in sadovnjakov in jih zažgemo. Preventivno sadimo sorte, ki so tolerantne ali odpornejše na šarko.
Rja na spodnje strani lstov.
Navadna sadna gniloba.
Izjemno nevarne in tudi zelo agresivne so listne uši na slivi. Poznamo zeleno, rjavo in mokasto slivovo uš. Močan napad uši je nevaren pri mladih drevesih. V kolikor uši ne zatiramo lahko rast popolnoma ustavijo ali jo izmaličijo.
Češpljev zavijač – smolikavost je posledica napada omenjenega škodljivca.
Mokasta slivova uš.
Zelena slivova uš.
Tudi letni poganjki na starejših drevesih zakrnijo in se začnejo sušiti. Obenem pa uši izločajo izredno veliko medene rose (izločkov), na katere se kasneje naselijo glive sajavosti.
Uši so tudi prenašalke virusov, zato jih je potrebno zatirati že v stadiju zimskih jajčec na deblu.
Obiranje in skladiščenje sliv
Slive obiramo v poletnem času, od julija do konca avgusta, medtem ko češplje obiramo kasneje po 20 avgustu. Plodove obiramo vedno s pecljem in pazimo, da ohranimo značilno voščeno prevleko imenovano poprh.
Za predelavo pomembna lastnost je ločevanje mesa od koščice. Glede na ločevanje mesa od koščice ločimo cepke, to so tiste sorte, pri katerih se meso popolnoma loči od koščice, polcepke so sorte, kjer se meso ne loči popolnoma od koščice in še kostenice ter polkostenice, kjer je meso popolnoma ali delno zraščeno z koščico.
Običajno jih obiramo, ko dobi kožica značilno barvo sorte ali po znanem času zorenja sorte.
Slive katere želimo sušiti, kot suho sadje pustimo nekoliko dlje časa na drevesu.
V kleti se obdržijo plodovi do 14 dni, v hladilniku jih hranimo do mesec dni. Čas skladiščenja je odvisen od sorte in danih pogojev skladiščenja.
Zeleni svet priporoča:
👉 KLIKNITE TUKAJ za nakup ostalih koščičarjev.
**
🍐 KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
📗 KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
👉 KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
Povezane vsebine:
© Zeleni svet
ZANIMA ME KATERO VRSTO SLIVE IN KATERO VRSTO HRUŠKE MI PRIPOROČATE ZA POSADITI NA OBMOČJU NOVE GORICE .SADIL BI SEDAJ TAKOJ V APRILU . LP ALJOŠA
Zanima me kakšno vrsto slive naj posadim v manjši vrt, da bo dobro uspevala na gorenjskem in neobčutljiva za bokezni. L.p.
Pozdravljeni, izbirajte sorte Top taste, Top five, Top end, Top hit in Jojo.
Stsnley je zakon
Zanima me krajšanje poganjkov na 20cm .. To velja tudi za domačo češpljo?
V katerem mesecu se to krajša? če prav razumem se odvečne poganjke odreže pri osnovi, preostale za rodnost pa krajšamo na 20 cm?
Pozdravljeni, krajšamo spomladi. Pri slivi pazimo, da je spomladi preveč ne režemo, sicer bujno odžene. Opravimo tudi poletno rez, kjer poganjke tudi upogibamo pod kotom 120 stopinj, da jih silimo v rodnost.
kupila sem sadiko slive – Susina regina claudia verde.
mi poveste kaj več o njej in koliko prostora rabi
Pozdravljeni ga. Milena, te sorte ne poznamo, prosim obrnite se na prodajalca, ki vam jo je prodal.
Spoštovani,
Imam drevo slive staro približno 6 let. Lani je obilno cvetela, letos pa je naredila le tri cvetove. Ali tudi slive rodijo samo vsake dve leti kot kakšne jablane?
Lp Brane
Pozdravljeni,
če je bila vmes malo narobe porezana, potem ni cvetov. Drugače pa je najboljše o tem vprašati drevesnico v kateri je bila kupljena in povedati še sorto.
Lep dan, ekipa Zeleni svet