Pravilno sajenje sadnega drevja

Prednost ima jesensko sajenje, ker se rastline do pomladi ukoreninijo in zaživijo nov rastni ciklus. Spomladi sajene sadike pa se morajo najprej ukoreniniti, zato nekoliko zamujajo z razvojem, kot tiste sajene jeseni.

Preden se lotimo sajenja naredimo podroben načrt katere sadne vrste želimo gojiti, koliko o njih vemo in kakšno lego imamo.

Ne pozabimo, da večina sadnih rastlin potrebuje sončno lego. Toplotno zahtevne vrste, kot so kaki in na mraz bolj odporne sorte fig pa v kontinentalnem delu Slovenije sadimo na del vrta, kjer smatramo, da je nevarnost poškodb od mraza manjša.

KLIKNITE TUKAJ za ogled kvalitetnih sadik sadnega drevja in jagodičja.

Priprava zemlje na sajenje

Tla so življenski prostor korenin, zato se moramo predvsem posvetiti pravilni pripravi zemljišča. V kolikor se odločimo posaditi samo eno drevo se osredotočimo na pripravo zgolj sadilne jame. V kolikor pa želimo večji nasad, sadovnjak ali sadni vrt, pa predhodno naredimo temeljit načrt celostne ureditve nasada in kemijsko analizo zemlje.

V primeru večjega nasada vzorec tal odnesemo v laboratorijsko analizo, da poizvemo kolikšna je založenost tal z hranili, % organske snovi in pH tal. Reakcija tal – pH vrednost je še posebej pomembna pri sajenju kisloljubih rastlin. Z analizo zemlje dobimo občutek pri odmeri gnojil, ki je v praksi velikokrat presežen.

Pomembno je, da poznamo značilnosti rastišča na katerem se lotimo sajenja drevja. Zemlja, ki je globoka, za vodo prepustna in zračna bo koreninskemu sistemu omogočala dobro razrast. Tudi sposobnost zadrževanja prepotrebne vode je zelo pomembna.

Vse sadne vrste več vode potrebujejo v času cvetenja, tvorbe plodičev in kasneje razvoju kakovostnih plodov. Glede na nepredvidljive vremenske razmere jim v tem času tudi omogočimo kapljično namakanje.

Primerno razvit koreninski sistem pri kontejnersko gojeni sadiki.

Pri izbiri sadik brez koreninske grude, moramo predvsem paziti, da je koreninski sistem gosto obrasel. Pri tistih sadikah, ki so gojene v posodah pa je pomembno, da korenine nekoliko kukajo iz spodnjih odprtin lonca in so tudi ob stenah lonca lepo razraščene.

Sadilna jama

Sadilno jamo pripravimo mesec dni preden vanjo posadimo drevo, da se jama prezrači. Ponavadi je obseg jame 40 – 60 cm in globina 40 cm. Pri bujnih podlagah – sejancih je širina tudi do 1 m ali celo nekoliko več.

Pri izkopu jame ločimo polovico zgornje in polovico spodnje plasti. Prvo plast imenujemo živica drugo mrtvica. Mrtvici dodamo hranilen kompost in založno pognojimo z ustreznim odmerkom hranil fosforja in kalija.

V sadilno jamo pritrdimo ošiljen in impregniran kostanjev kol. Drevje potrebuje količek vsaj dve leti po sajenju. Tiste sadne vrste, ki so cepljene na šibke podlage pa oporo potrebujejo celotno življensko obdobje in se jih največkrat sadi ob žičnato armaturo.

Če nam voluhar pogosto predstavlja težavo, sadike posadimo v žičnato mrežo.

Priprava sadike in sajenje

Sadikam odstranimo poškodovane korenine in sadiko namočimo za nekaj minut v kalež. Kalež je zmes zemlje, hlevskega gnoja ali komposta in preventivni fungicid proti gnitju korenin. Tako omogočimo, da se zemlja bolje oprime korenin, posebno tistih sadik, ki niso gojene v vsebniku.

Cepljeno mesto.

 

Sadiko nato postavimo v sadilno jamo in pazimo, da je cepljeno mesto 15 – 20 cm od nivoja tal. Žlahtni del sadike – sorta cepljena na podlago se ne sme osamosvojiti in vrasti v zemljo.

Sadike gojene v vsebniku pa niveliramo na globino tal kot znaša višina koreninske grude ali največ 2 cm globje. Korenine tudi rahlo odvijemo in usmerimo horizontalno, še posebej tiste iz lonca.

Efekt cvetličnega lonca imenujemo pojav, ko se korenine preveč ovijejo okoli koreninske grude in se nikakor nočejo odvijati. Tako drevo se slabo ukoreninja in se lahko celo nagne in kasneje podre. To se velikokrat pojavi pri sadikah, ki so predolgo časa rastle v loncih.

Posajena sadika ob količku

 

Deblo naj bo od količka oddaljeno  do 10 cm in pazimo, da je količek na južni strani. Zemljo – živico, to je tista zgornja plast katero smo najprej izkopali stresemo okoli korenin  in se prepričamo, da pod koreninami ne nastaja prazen zračni prostor.

Ko smo zasuli območje korenin po površini v obliki kolobarja dodamo še uležan hlevski gnoj ali dober kompost. Hlevskega gnoja nikoli ne trosimo pod korenine in na korenine.

Ko smo sadiko posadili jo z natezljivo vrvico v obliki osmice privežemo na količek in rahlo pohodimo zemljo okoli sadike. Še raje pa uporabimo obilo vode. Voda namreč veliko bolje zagotovi stik korenin z zemljo, kot mehanično teptanje z nogami okoli posajene sadike.

Zeleni svet priporoča:

KLIKNITE TUKAJ za ogled sadik sadnega drevja.
**
KLIKNITE TUKAJ za sadjarsko svetovalne knjige.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.

Za več informacij in pomoč pri nakupu nas lahko tudi pokličite na 031 848 038.

natisni članek

© Zeleni svet

Deli objavo z drugimi ♥


Prijava na novice


2 komentarjev na “Pravilno sajenje sadnega drevja

  1. Simon

    Živjo,
    Hvala Bogu, da sem našel vašo stran. Nasveti gospoda Matjaža Maležiča so izjemni. Me pa še nekaj zanima. Katera vrsta slive je najboljša (v smislu odpornosti, okusa in obroditve). Zanima me predvsem sliva (češplja) pri kateri se meso lepo odstrani od koščice. Hvala za nasvet

    Odgovori
    • andrej

      te žičnate košare zaščitijo mlado sadno drevje pred voluharjem le par let kaj pa pol? jaz sem vse jablane sadil v mrežo, sedaj po 5 letih pa se jih kar nekaj maje, eno sem odkopal in je skoraj brez korenin. Se dobijo kake bolj trpežne mreže ali kaj takega?

      Odgovori

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

© Zeleni svet. Vse pravice pridržane. 
Skupnost ljubiteljev rastlin, narave, urejenega bivalnega prostora in ekološkega vrtnarjenja.