V vrt in korita presajamo jagode iz lončkov, ostale sadike pa naj počakajo na jesensko obdobje sajenja. Poskrbimo za zatočišča koristnih organizmov.
Haskap jagoda je prvi sadež v sadnem vrtu
Pridelek haskap jagode, sorta ´Fialka´.
Maja zorijo haskap jagode. Zrelost nastopi navadno v drugi polovici meseca maja, japonske sorte zorijo približno 14 dni kasneje. Plodovi so popolnoma zreli takrat, ko se tudi vsebina jagod obarva modro in ne samo kožica. Pridelek zaščitimo z mrežo proti ptičem.
Jagode na grmu zorijo postopoma. Polna rodnost nastopi v četrtem ali petem letu. Grme je potrebno zaščititi z mrežo proti ptičem, ker jagode zelo radi pokljuvajo.
Konec meseca obiramo mesečne jagode in prve češnje
Jagode.
Konec meseca maja obiramo lahko že prve češnje in mesečne jagode iz obstoječih gredic. Pridelek jagodičja zaščitimo z mrežo proti toči, katero poveznemo na loke.
Češnje.
V letošnjem letu se lahko čas zorenja nekoliko zamakne, zaradi poznejšega začetka vegetacijske dobe.
Ob prvem pojavu listnih uši in drugih škodljivcev je treba ukrepati pravočasno
V mesecu maju zaviramo pojav listnih uši, ki so najpogostejši škodljivci sadnega drevja. Uši sesajo sokove, zavirajo rast in posledično tudi deformirajo plodove ter prenašajo viruse.
Z zvijanjem listov onemogočajo učinkovit nanos pripravkov za varstvo rastlin, zato je pomembno, da prepoznamo prvi pojav in ukrepamo takoj, ko jih zagledamo.
Jablanova mokasta uš.
Na jablani povzroča veliko škodo jablanova mokasta in krvava uš. Zelo agresivne so listne uši na koščičarjih (breskev, češnja, sliva), saj povzročajo veliko škodo tako na mladih, kot starejših drevesih.
Uši na rdečem ribezu prepoznamo po rdečkastih tvorbah na zgornji strani listov.
Na spodnji strani listov se nahajajo rumene ribezove uši.
Uši živijo v tesnem prijateljstvu z mravljami, ki sesajo izločke uši in tako motijo koristne žuželke, ki se hranijo s škodljivci. Na listih hruške zvijanje listov povzroča hruševa hržica. Opazimo tudi hruševo bolšico in oso brstarico.
Primeri uši na listih:
Črna češnjeva uš.
Jablanova uš šiškarica.
Mokasta slivova uš.
Zelena breskova uš.
Zelena jablanova uš.
Zelena slivova uš lahko poplnoma zavre poganjke v rasti.
🌱 KLIKNITE TUKAJ za vrtnarske svetovalne knjige.
Proti ušem se borimo na ekološki način
Proti škodljivcem se po naravni poti borimo z ohranjanjem koristnih organizmov in sajenjem uporabnih rastlin.
V sadni vrt sadimo koprive, pelin, žajbelj, česen ter druge koristne rastline iz katerih pripravimo tudi domače pripravke, ki odganjajo škodljivce in pomagajo proti rastlinskim boleznim.
Tabela: Naravni pripravki, ki krepijo rastline pred boleznimi (Vir: Rastlinjaki na vrtu, Miša Pušenjak).
Nekaj rastlin, ki jih uporabljamo za naravne pripravke:
Žajbelj.
Pelin.
Koprive.
Žajbljev čaj je močan pripravek.
Cvetovi kamilice za čaj.
V poletnem času naberemo cvetove rmana.
Listi bezga delujejo tudi proti boleznim rastlin.
Iz čebule, česna in pora lahko pripravimo čaj, prevrelko ali brozgo.
Listi drobnjaka proti plesnobi.
Listi hrena za čaj ali prevrelko.
Če nimamo možnosti ali časa za pripravo lastnih pripravkov, lahko pripravke za ekološko varstvo tudi kupimo. Pomembno je da škropimo takoj, ko se škodljivci pojavijo.
Ko je listna površina od sesanja uši zvita in so uši na varnem, bomo z nanosom eko pripravkov manj učinkoviti.
🌱 KLIKNITE TUKAJ za vrtnarske svetovalne knjige.
Cvetožere polovimo v valovito lepenko
Ličinka jablanovega cvetožera.
Če imamo sadno drevje blizu gozdov ali smo bolj v naravi srečamo še jablanovega cvetožera. Cvetožera lovimo na valovito lepenko, ki jo pritrdimo okoli debla.
Redno škropimo proti boleznim sadnih rastlin
Jablanov škrlup.
Prav tako smo pozorni na bolezni. V kolikor nismo popolnoma ustavili kodravosti pri breskvi poberemo okuženo listje, da glive ne puščamo na drevesu. Uvenele vejice na marelici, katere je napadla cvetna monilija odrežemo do osnove in sežgemo.
Zatiramo jablanov škrlup pri občutljivih sortah. V kolikor imamo na vrtu občutljive sorte sadnih rastlin, jih jeseni raje nadomestimo z odpornimi sortami.
Bolezni, ki lahko okužijo sadne rastline:
Češnjeva listna pegavost.
Navadna sadna gniloba češnje.
Hruševa rja.
Hruševa rja.
Jablanova pepelovka.
Rdeča listna pegavost.
Listna luknjičavost koščičarjev.
Listna luknjičavost koščičarjev.
Uredimo domovanja za koristne živali
Insektnik oz. “hotel” za žuželke.
Uredimo tudi območja, kamor se koristni organizmi zatečejo in razmnožujejo, kot so: šopi nepokošene trave, insektniki in kupi kamenja. Domovanje za koristne insekte lahko zgradimo sami.
Pozorni smo na voluharje
Voluharje redno preganjamo. Redno okopavamo plevel pod drevjem, da voluharje motimo in jim onemogočamo delo. Uporabljamo pripravke, ki voluharje odganjajo. Nastavljamo pasti.
V vrt in sadovnjak spuščamo tudi mačke in pse, ki so naši izvrstni pomagači pri lovu na voluharje.
KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
S sajenjem sadnega drevja in jagodičja smo do jeseni končali
S sajenjem sadnega drevja smo končali. Izjemoma lahko presadimo kakšno zamujeno drevo gojeno v loncu, le da se proti poletju slabše prijemajo in bo potrebno več zalivanja. S sajenjem je bolje počakati na jesen. Star sadjarski pregovor pravi: jeseni sajeno, leto pridobljeno.
Presajamo lahko le sadike jagod iz lončkov
Sadika jagode v lončku.
Presajamo jagode. V vrtovih najpogosteje posegamo po mesečnih oz. večkrat rodnih sortah. Izbiramo med sortami, ki jih najpogosteje sadimo na vrtove.
Po sajenju je pomembno odtrgati prve cvetove, da sadika dodatno energijo porablja za ukoreninjanje. Pri sajenju jagod na gredice upoštevajte medvrstno in sadilno razdaljo.
Medvrstna razdalja pri sajenju jagod na gredi.
Sadimo jih na 30 cm v vrsto in 30 cm med vrstami. Predhodno gredice dobro pognojimo z gnojili za jagodičje in zrelim kompostom. Zemljo, kjer sadimo jagode zastiramo s slamo, da vzdržujemo talno vlago, čiste plodove in delno preprečimo glivične okužbe.
Jagode sadimo tudi v balkonska korita in obešanke
Sadimo jih tudi v korita, posode, sadilne vreče in obešanke na balkonih, kjer imamo izključno sončno lego.
Gojenje jagod v vrečah.
Pri gojenju jagod na balkonih se lahko pripeti, da bo pridelek manjši, saj je čebel, ki cvetove oprašijo manj. Manj je tudi prostora za optimalno rast in v poletnem času. Tudi velika vročina cvetenje jagod za določen čas v koritih ustavi.
Za obešanke sadimo viseče sorte jagod. To so sorte, ki rodijo na daljših viticah.
Jagode redno zalivajte, a ne preveč
V koritih je pomembno jagode redno zalivati in dognojevati s tekočimi gnojili. Tudi na gredicah je priporočljivo kapljično namakanje.
Presežek vode je za jagode škodljiv, saj hitro pride do koreninskih bolezni in propada rastlin. Na to še posebej pazimo, če jih gojimo v koritih ali če imamo nepropustno zemljo.
Redčenje poganjkov malin
V malinjakih redčimo na novo odgnale pregoste poganjke enkrat in dvakrat rodnih malin. Na meter malin pustimo 8 – 10 poganjkov. Maline, robide in tayberry pripenjamo na žične opore.
Poskrbimo za zastiranje zemlje kjer gojimo sadno drevje in jagodičje
Slamnata zastirka okoli nasada jagod.
Poskrbimo tudi za zastirko iz slame. Zastirka omejuje rast plevelov in prehitro izpiranje hranil, zadržuje talno vlago, ohranja rahlo zemljo.
Pod zastirko se lažje ohranjajo koristni organizmi, vendar v peščenih tleh pod zastirko najdejo svoje varno zatočišče tudi voluharji, ki zaradi rahlih tal lažje kopljejo rove.
Zeleni svet priporoča:
Sadne rastline bodo ob upoštevanju strokovnih nasvetov v vrtu obrodile okusne in zdrave plodove. Redno kontrolirajte morebiten pojav bolezni in škodljivcev in izbirajte kakovostne sorte sadnega drevja in jagodičja. Tako boste že meseca maja obrali prve plodove v sadnem vrtu.
🌱 KLIKNITE TUKAJ za vrtnarske svetovalne knjige.
🍎 KLIKNITE TUKAJ za vrtnarske svetovalne knjige.
👉 KLIKNITE TUKAJ za BIO past proti voluharju.
👉 KLIKNITE TUKAJ za orodje, ki ga uporabljamo v vrtu in sadovnjaku.
Koristne vsebine si preberite tudi na spodnjih povezavah:
- Vse o koristnih organizmih
- Odlična past za voluharja
- Katere rastline delujejo zoper bolezni?
- Kako krepimo rastline?
Povezane vsebine:
© Zeleni svet
